OPEC+ avgusta povečuje ponudbo nafte

Sedem držav proizvajalk nafte se je v soboto dogovorilo, da bodo od avgusta skupni cilj za črpanje surove nafte zvišale za 188.000 sodov na dan, kar je peto mesečno povečanje zapored (El Mundo, Biz Chosun). Svetovno povpraševanje po nafti znaša približno 103 do 106 milijonov sodov na dan (IEF), zato je avgustovsko povečanje v primerjavi s trgom, na katerega želi vplivati, majhno. Bolj kot sama količina je pomemben signal, da proizvajalke popuščajo omejitve ponudbe. Tudi ta signal pa spremljajo pogoji, zaradi katerih se hitra pocenitev goriva na evropskih črpalkah ne zdi verjetna.

Pet mesecev popuščanja in eno veliko odprto vprašanje

Avgustovski korak nadaljuje odpravljanje prostovoljnih zmanjšanj proizvodnje, ki jih je OPEC+ — skupina večjih izvoznic nafte skupaj z zaveznicami pod vodstvom Rusije — prvič uvedel aprila 2023. Po podatkih Argusa bo po tem krogu ostalo le še 188.000 sodov na dan teh prostovoljnih zmanjšanj, kar pomeni, da bi še eno enako povečanje kvote ta del omejitev končalo (Argus Media). Pet mesecev zaporednega zviševanja ciljev trgu sporoča, da proizvajalke dajejo na voljo več nafte oziroma vsaj zmanjšujejo svojo zadržanost.

Ali bodo ti sodi dejansko prišli na trg, je drugo vprašanje. OPEC+ določa proizvodne cilje, ne pa dobav. Dejanska fizična ponudba je odvisna od prostih zmogljivosti, spoštovanja dogovorov in izvozne logistike. Skupina se bo znova sestala 2. avgusta (Charter97), še preden bodo nove količine lahko opazno vplivale na podatke o zalogah.

Tudi stran povpraševanja je negotova. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je znižala napoved za leto 2026 in pričakuje, da se bo svetovna poraba nafte po motnjah v Hormuški ožini, ki so prizadele povpraševanje, medletno zmanjšala za 1,1 milijona sodov na dan (World Oil). Večja ponudba ob šibkejšem povpraševanju praviloma potiska cene navzdol. Toda razlika med oceno povpraševanja pri OPEC-u in oceno IEA presega 2 milijona sodov na dan, kar je več kot desetkratnik avgustovske spremembe kvote (IEF). Pri tako velikem razkoraku med napovedovalci je vsaka samozavestna napoved cen predvsem ugibanje.

Med kvoto in črpalko

Za evropske voznike je pot od odločitve o ponudbi v Zalivu do računa za gorivo dolga. Surova nafta najprej vpliva na globalne referenčne cene, kot je Brent, nato na stroške rafinerij, veleprodajne cene goriv, trošarine, DDV in marže trgovcev, šele nato na ceno na črpalki. Junijske projekcije Evropske centralne banke kažejo, da se cene surove nafte v euroobmočju v potrošniške cene goriv prenesejo »v celoti in hitro«, kar pomeni, da se cenejša surova nafta običajno pozna tudi pri gorivih (ECB projections). Vendar to opisuje surovinski del cene pred davki, ne končnega zneska na računu.

Zato lahko novica o večji ponudbi nafte obstaja hkrati z višjim računom za gorivo. Več evropskih vlad umika znižanja davkov na goriva in cenovne kapice, uvedene med hormuško krizo. Če se surovinski del cene znižuje, davčni del pa zvišuje, lahko potrošnik plača enako ali več. Nemčija, največja porabnica nafte v EU, bi teoretično največ pridobila od cenejše surove nafte. Hkrati jo najbolj obremenjuje fiskalni učinek iztekanja kriznih subvencij za gorivo. V srednji in južni Evropi dodatno razliko med globalno ceno in lokalno črpalko ustvarjajo rafinerijske marže, distribucijski stroški in omejitve v dobavi, povezane s sankcijami.

Podobno kaže inflacijska slika. ECB napoveduje, da bo skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), leta 2026 v povprečju znašala 3,0 odstotka, v tretjem in četrtem četrtletju pa dosegla 3,4 odstotka, predvsem zaradi energije (ECB Economic Bulletin). Cenejši sod surove nafte lahko zniža energetski del inflacije. Toda prejšnje energetske podražitve so se že prelile v cene prevoza, turističnih paketov in hrane. Junijska napoved KBC kaže, da so ti posredni učinki v storitvah še vedno vidni (KBC). Cenejši sod ne zniža hotelske cene, ki je že vključila dodatek zaradi dražjega goriva.

Poteza OPEC+ lahko sčasoma oslabi inflacijski pritisk v Evropi, možnost velikega presežka ponudbe leta 2027 pa odpira daljše obdobje olajšanja. Toda eno povečanje kvote v tej velikosti je premajhno in preveč pogojno, da bi samo po sebi znižalo račune na bencinskih črpalkah.