Tableta skoraj podvoji preživetje pri raku trebušne slinavke

Metastatski rak trebušne slinavke sodi med bolezni z najslabšo prognozo v onkologiji. Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je 26. avgusta odobrila daraksonrasib, tableto za vsakodnevno jemanje, ki je v kliničnem preskušanju tretje faze podaljšala mediano preživetja na 13,2 meseca v primerjavi s 6,7 meseca pri standardni kemoterapiji. V raziskavi so sodelovali bolniki, pri katerih je bolezen napredovala po enem predhodnem zdravljenju.

Odobritev FDA je širša od skupine, vključene v neposredno primerjavo. Zajema odrasle z metastatskim adenokarcinomom trebušne slinavke po najmanj enem sistemskem zdravljenju, pa tudi bolnike, ki ne prenesejo kemoterapije z več zdravili. Učinkovitosti pri slednjih v randomiziranem delu raziskave niso neposredno preverjali.

FDA je daraksonrasib označila za »prvo tarčno zdravljenje te vrste za metastatski rak trebušne slinavke«. Družba Revolution Medicines ga trži pod imenom RASONQUE. Odločitev temelji na končanem kliničnem preskušanju tretje faze, objavljenem v reviji New England Journal of Medicine, in ne zgolj na nadomestnem kazalniku ali zgodnjem signalu učinkovitosti.

Zakaj je bilo to beljakovino tako težko zavreti

Večino rakov trebušne slinavke poganjajo mutacije v beljakovini KRAS. Ta v celici deluje podobno kot stikalo: vklopi se, posreduje signal za rast in se nato izklopi. Rakotvorne mutacije ga zadržijo v vklopljenem položaju, zato celica nenehno prejema navodila za rast in delitev.

Znanstveniki so težavo prepoznali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar dolgo niso mogli razviti zdravila, ki bi KRAS ustavilo. Površina beljakovine je namreč nenavadno gladka in nima globljih žepov, v katere se običajno vežejo učinkovine.

Leta 2013 so raziskovalci odkrili skriti žep na specifični mutirani obliki KRAS-G12C. Črkovno-številčne oznake pomenijo različne spremembe na istem mestu beljakovine. Odkritje je omogočilo razvoj odobrenih zdravil, vendar ta delujejo le proti navedeni različici. Mutacije G12D, G12V in G12R, ki prevladujejo pri raku trebušne slinavke, so ostale zunaj njihovega dosega.

Daraksonrasib uporablja drugačen mehanizem. Po ugotovitvah raziskave iz leta 2024 se najprej veže na ciklofilin A, beljakovino, ki je v celicah zelo razširjena. Nastali kompleks se nato veže na aktivni RAS in mu prepreči posredovanje signala za rast. Ker zdravilo prepozna površino, skupno več različicam RAS, in ne žepa, značilnega le za posamezno mutacijo, lahko deluje tudi na oblike, ki so najpogostejše v tumorjih trebušne slinavke.

Kaj so merili v raziskavi

V preskušanju RASolute 302 je sodelovalo 500 bolnikov iz centrov v več državah. Raziskovalci so jih naključno razvrstili v skupino, ki je prejemala daraksonrasib, ali v skupino, pri kateri je zdravnik izbral enega od štirih standardnih režimov kemoterapije. Vsi so imeli metastatski rak trebušne slinavke, ki je napredoval po enem predhodnem zdravljenju, njihovo telesno stanje pa jim je še omogočalo lažjo dejavnost in samostojno skrb zase.

Za bolezen, pri kateri so izboljšanja preživetja praviloma skromna, je bila razlika izrazita. Med bolniki z najpogostejšo skupino mutacij RAS-G12 je po enem letu živelo 53,3 odstotka bolnikov, ki so prejemali daraksonrasib, in 18,7 odstotka bolnikov, zdravljenih s kemoterapijo. Razmerje ogroženosti za smrt je znašalo 0,40, kar pomeni, da je bila ocenjena trenutna stopnja umrljivosti med spremljanjem pri daraksonrasibu občutno nižja. Neodvisni ocenjevalci, ki niso vedeli, katero zdravljenje so bolniki prejemali, so objektivno zmanjšanje tumorja ugotovili pri približno 30 odstotkih bolnikov z daraksonrasibom in pri 11 odstotkih bolnikov na kemoterapiji.

Neželeni učinki so bili pogosti. Po podatkih iz navodila za predpisovanje se je izpuščaj pojavil pri približno 85 odstotkih bolnikov, driska pri 58 odstotkih, razjede v ustih pa pri 53 odstotkih. Hudi neželeni učinki in prekinitve zdravljenja so bili redkejši kot pri kemoterapiji. Bolniki so poročali tudi o občutno poznejšem poslabšanju bolečin.

Rezultati opisujejo povprečje v skupini razmeroma telesno zmogljivih bolnikov, ki so pred tem prestali natanko eno zdravljenje, zato posamezniku ne zagotavljajo enake koristi. Mediana spremljanja je znašala 8,5 meseca, kar pomeni, da trajanje učinka na daljši rok še ni znano.

Dostop v Evropi ostaja oddaljen

Odločitev FDA v Evropski uniji nima pravnega učinka. Evropska agencija za zdravila (EMA) je julija 2026 začela postopno presojo v okviru programa Cancer Medicines Pathfinder, ki omogoča pregledovanje podatkov še pred vložitvijo celotne vloge za dovoljenje za promet.

Do začetka septembra v javnih evidencah še ni bilo celotne vloge, EMA pa ni navedla predvidenega roka za odločitev in je opozorila, da njenega skupnega časovnega načrta »še ni mogoče predvideti«. Daraksonrasib je aprila pridobil tudi status zdravila sirote v EU za zdravljenje raka trebušne slinavke. Ta status prinaša regulativne spodbude za razvoj zdravil za redke bolezni, vendar ne pomeni dovoljenja za uporabo. Tudi po morebitni odobritvi na ravni EU bi o dejanski dostopnosti odločala nacionalna postopka določanja cene in povračila stroškov.

Pri razmeroma telesno zmogljivih bolnikih, pri katerih je metastatski rak trebušne slinavke napredoval po enem zdravljenju, je daraksonrasib v strogo zasnovanem preskušanju podaljšal preživetje v primerjavi s kemoterapijo. Zgodnji podatki o uporabi iste učinkovine pri pljučnem raku kažejo 31- do 37-odstotni delež odzivov, medtem ko preskušanja tretje faze še potekajo. Predklinični modeli nakazujejo več možnih poti, po katerih bi tumor lahko razvil odpornost, vendar še ni jasno, ali bodo te pomembne tudi pri bolnikih. Odprti ostajata tako odločitev evropskih regulatorjev kot vprašanje, kdaj bi zdravilo lahko začeli zagotavljati posamezni nacionalni zdravstveni sistemi.