Pentagon umika podmornice iz Nata

Združene države so zaveznicam v Natu sporočile, da zavezništvu ne bodo več vnaprej namenjale podmornic, svojo zavezo glede bojnih letal bodo zmanjšale za tretjino, razpoložljivo skupino strateških bombnikov pa prepolovile. Številke je prejšnji teden na zaprtem brifingu na sedežu Nata predstavil odposlanec Pentagona Alexander Velez-Green (Defense News, El País). Washington od evropskih zaveznic pričakuje načrte za zapolnitev vrzeli do začetka junija.

Luknja, ki je Kongres ne more zapreti

Zmanjšanje poteka prek Natovega modela sil, tajnega registra, v katerem članice vnaprej določijo vojaške zmogljivosti za tri ravni krizne pripravljenosti. ZDA ne umikajo vojakov iz Evrope. Umikajo formalno obljubo, da bi v primeru vojne prišle okrepitve (Stars and Stripes).

Kongres lahko blokira izstop iz Nata in z zakonom določi najnižje število ameriških vojakov v Evropi. Zaveze v Natovem modelu sil pa spadajo v tajno izvršilno pristojnost, ki je ne ureja poseben zakon (Military Times). Pentagon lahko zato oslabi krizno odzivnost zavezništva brez glasovanja na Kapitolu.

Elbridge Colby, namestnik ameriškega obrambnega ministra za politiko in glavni zagovornik premika, je bil neposreden: evropske zaveznice so »bistveno močnejše od Rusije in bi morale prevzeti primarno odgovornost za svojo konvencionalno obrambo« (war.gov). Prednostna naloga Washingtona je sprostiti ameriške zmogljivosti za morebiten konflikt s Kitajsko.

Česa denar ne more kupiti dovolj hitro

Mednarodni inštitut za strateške študije ocenjuje, da bi nadomestitev ameriških konvencionalnih zmogljivosti v Natu stala približno 1 bilijon dolarjev v 25 letih (The National News). Kiel Institute kratkoročno vrzel ocenjuje na 50 milijard evrov na leto dodatne usklajene porabe (Meta-Defense). Najtežje vrzeli pa niso proračunske, temveč tehnološke in časovne.

Samo ZDA uporabljajo EA-18G Growler, letalo za elektronsko bojevanje, ki moti sovražnikove radarje in udarnim letalom omogoča preživetje v spornem zračnem prostoru. Evropa primerljive zmogljivosti nima. Brez Growlerjev bi evropska letala proti ruski zračni obrambi S-400 in S-500 naletela na radarska omrežja, ki jih sama ne morejo učinkovito zatreti (RUSI).

Podoben problem ustvarjajo jedrske napadalne podmornice. Ameriške podmornice razreda Virginia imajo praktično neomejeno podvodno vzdržljivost in lahko prikrito izstreljujejo manevrirne rakete na razdaljah nad 1.500 kilometrov. Evropske dizelsko-električne podmornice morajo na površje vsakih 24 do 72 ur. Jedrske napadalne podmornice imata samo Francija in Združeno kraljestvo, britanska pripravljenost pa je šibka: marca 2026 je bila operativno razporejena le ena od petih podmornic razreda Astute (19FortyFive).

Enaka vrzel se kaže pri oskrbi z gorivom v zraku. ZDA uporabljajo več kot 400 letal cistern. Vse evropske članice Nata skupaj jih imajo približno 50 do 60 (Defense News).

Trinajst evropskih držav je F-35 kupilo tudi kot zavarovanje, da bo Washington ostal zavezan evropski obrambi. Toda F-35 je zasnovan za delovanje znotraj ameriškega sistema bojnega upravljanja, ki vključuje letala AWACS za zračno opozarjanje in nadzor, Growlerje in letala cisterne. Brez tega okolja evropski F-35 ostanejo letala pete generacije brez podpore pete generacije (RUSI).

Industrijska meja

Evropska proizvodnja bojnih letal naj bi do leta 2030 dosegla približno 72 letal na leto v proizvodnih linijah Eurofighterja, Rafala in Gripna. IISS ocenjuje, da Evropa potrebuje še 400 taktičnih bojnih letal, kar pomeni več kot pet let proizvodnje pri najvišji zmogljivosti in brez izvoza. Francoski parlament je do leta 2030 odobril dodatnih 36 milijard evrov vojaške porabe (Le Monde), vendar je proizvodna linija Rafala zasedena z izvoznimi naročili, francoske jedrske podmornice pa so suverena zmogljivost in niso na voljo za Natovo skupno uporabo (IFRI).

Države ob Rusiji pritisk občutijo prve. Poljska za obrambo namenja 4,81 odstotka BDP, največ v Natu, vendar nima podmornic, njeni F-35 pa polne zmogljivosti ne bodo dosegli pred letom 2030 (Bankier.pl). Finski obrambni minister Antti Häkkänen je položaj označil za »resen trenutek za Evropo« (IS.fi).

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je premik predstavil kot pričakovan: »Vsi so vedeli, da se to dogaja« (NATO). Norveška je opozorila, da mora prehod potekati »strukturirano« (Le Monde). Vrh v Ankari 7. in 8. julija bo formaliziral nov načrt delitve bremen. Obdobje ranljivosti bo trajalo vsaj do leta 2030. Nobena politična zaveza ne more pospešiti gradnje podmornice, ki traja desetletje.