Pentagon krči okrepitve za NATO

Nato je 75 let temeljil na preprosti menjavi: Združene države so jamčile za evropsko obrambo, Evropa pa je gostila ameriške sile. Zdaj se ta ureditev razgrajuje po dveh poteh hkrati. Washington zmanjšuje fizično navzočnost vojakov v Evropi, obenem pa krči tudi vojne zaveze za okrepitve, na katerih temeljijo Natovi obrambni načrti.

Vrhovni zavezniški poveljnik za Evropo, general Alexus Grynkewich, je 19. maja obrambnim načelnikom zavezništva dejal, da je »vsekakor treba pričakovati dodatne prerazporeditve« (Stars and Stripes). V istem tednu je Pentagon po navedbah treh virov, ki jih povzema Reuters, začel formalno zmanjševati ameriški prispevek k Natovemu modelu sil, tajnemu okviru, ki določa, koliko vojakov posamezna zaveznica obljubi za razporeditev v vojni (Military Times).

Vidni del umika je iz Evrope že odpeljal 5.000 vojakov, vključno z odpovedano rotacijo oklepne brigade na Poljsko in bataljonom raket dolgega dosega iz Nemčije (Defense News). Manj vidni del posega v sam model sil, ki določa, koliko okrepitev pride v krizi. Regionalni obrambni načrti, dogovorjeni na vrhu v Vilni leta 2023, so bili izračunani na podlagi konkretnih ameriških zavez. Brez njih načrti ne delujejo več v sedanji obliki.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je premik označil za »pričakovan« in »edino pravilen« (Brussels Signal). Grynkewich je časovnico evropske samozadostnosti postavil »gotovo do leta 2035« (Breaking Defense). To pomeni okno od petih do devetih let, v katerem se staro varnostno jamstvo umika, nadomestni evropski sistem pa še ne obstaja.

Iran prazni zaloge

Ameriška vojna z Iranom, operacija Epic Fury, ki se je začela februarja 2026, je po oceni CSIS porabila od 45 do 80 odstotkov več kategorij ameriškega natančno vodenega streliva (CSIS). Pentagon je Veliko Britanijo, Poljsko, Estonijo, Litvo in Norveško obvestil o »resnih zamudah« pri dobavah raket za HIMARS, prestreznikov NASAMS in raket Javelin (Euromaidanpress). Evropa tako hkrati izgublja ameriške vojake in ameriško orožje.

Nemčija kaznovana, vzhodno krilo izpostavljeno

Najostrejši udarec je prejela Nemčija. Kancler Friedrich Merz je javno napadel ameriško ravnanje v iranski vojni in naj bi nemškemu občinstvu dejal, da se njegovi otroci ne bi smeli preseliti v Ameriko. Washington je odgovoril z umikom 5.000 vojakov z nemških tal in odpovedjo načrtovane namestitve manevrirnih raket Tomahawk. Merz je 19. maja priznal, da je raketni dogovor dejansko mrtev (NTZ).

Globlji nemški problem niso sredstva, temveč ljudje. Bundeswehr ima 120.000 aktivnih vojakov, Natova zahteva pa do leta 2030 predvideva približno 280.000. Berlin je za obrambo v letu 2026 predvidel 108 mrd. evrov, toda proračun sam ne ustvari nabornikov. Majska anketa je pokazala, da le še 41 odstotkov Nemcev Združene države vidi kot zaveznico (YouGov).

Na vzhodnem krilu je umik zaveznice razdelil v tekmujoče razrede. Poljska, ki za obrambo namenja 4,48 odstotka BDP, je svoje predstavnike poslala na posvet k namestniku obrambnega ministra Elbridgeu Colbyju, avtorju doktrine, ki jo imenuje »NATO 3.0«. Po tej logiki naj bi konvencionalno obrambo Evrope prevzeli Evropejci, da bi Združene države sile preusmerile proti Kitajski (Defence24). Poljska si je prislužila oznako »vzorčne zaveznice«. Kljub temu ostaja odpovedana rotacija brigade s 4.000 vojaki; oprema je prispela v poljska pristanišča, ne pa tudi vojaki, ki bi z njo upravljali.

Estonski zunanji minister je ameriške odločitve označil za »neusklajene« in zaveznice pozval, naj »nujno ugotovijo razloge in naslednje korake« (ERR). Romunija se je medtem preusmerila k gostovanju začasne ameriške opreme in si v Washingtonu prislužila pohvalo, ker je med iransko kampanjo odprla baze.

Julij v Ankari

Vrh voditeljev Nata 7. in 8. julija bo pokazal, ali se bodo rezi v model sil prelili v formalne zavezniške obveznosti. Kongresni odpor je delna zavora. Republikanski jastrebi v odborih za oborožene sile grozijo s posledicami, če bi Pentagon zdrsnil pod zakonsko določeno mejo 76.000 ameriških vojakov v Evropi (Notus). Toda Colbyjeva logika, da mora Evropa sama poskrbeti za svojo konvencionalno obrambo, da se Amerika lahko osredotoči na Kitajsko, je starejša od Trumpa in bi ga lahko tudi preživela.

Američani se umikajo. Grynkewich je to potrdil. Odločitev evropskih prestolnic do leta 2035 bo določila, ali bo nastala vrzel ostala problem vojaškega načrtovanja ali prerasla v varnostno krizo.