Pfizer zasega pristojbine za prelete

Farmacevtsko podjetje neplačane račune za cepiva proti covidu-19 izterjuje prek evropskega sistema plačil v letalstvu. Pfizer in BioNTech sta na belgijskem sodišču dosegla zamrznitev preletnih pristojbin, torej plačil, ki jih letalske družbe plačujejo za letenje skozi zračni prostor posamezne države, še preden je ta denar prišel do Poljske in Romunije. Agenciji za navigacijske službe zračnega prometa v obeh državah, ki zaposlujeta kontrolorje letenja, sta tako izgubili dostop do večine svojih prihodkov (Dziennik Gazeta Prawna, Zone Bourse/Reuters). Leti za zdaj potekajo normalno. Ustavil pa se je denarni tok, iz katerega se financirajo ljudje, ki jih usmerjajo.

Kako račun za cepiva doseže radarski zaslon

Pfizerjev ukrep meri na denar med prenosom. Eurocontrol, bruseljska organizacija, ki usklajuje evropsko upravljanje zračnega prometa, prek svojega Centralnega urada za preletne pristojbine pobira pristojbine od letalskih družb in nato vsaki državi nakaže njen delež. Pfizer ni zasegel opreme in ni prizemljil letal. Obrnil se je na belgijsko sodišče, pridobil izvršljivo sodbo, torej sodno potrjeno pravico do izterjave, nato pa izvršiteljem omogočil, da denar zasežejo pri Eurocontrolu, še preden pride v Varšavo ali Bukarešto.

Dolg izvira iz pandemije. Evropska komisija je v imenu držav članic z izdelovalci cepiv sklepala pogodbe o nakupu, vendar je vsaka država ostala dejanski kupec za odmerke, ki so ji pripadli (Evropska komisija). Pogodba z BioNTechom in Pfizerjem je po navedbah Evropskega računskega sodišča do konca leta 2023 postala osrednji cepilni dogovor EU. Ko je povpraševanje upadlo in so nekatere vlade zavrnile plačilo odmerkov, ki jih niso več želele, pogodbe niso prenehale veljati. Spremenile so se v dolgove.

Dve agenciji v tujem sporu

Poljska agencija za navigacijske službe zračnega prometa PAŻP je 1. julija sporočila, da jo je Eurocontrol obvestil o zamrznitvi sedanjih in prihodnjih nakazil na podlagi Pfizerjeve izvršbe, čeprav PAŻP ni sodelovala pri nobeni pogodbi za cepiva (Newsweek Polska). Preletne pristojbine predstavljajo več kot 80 odstotkov prihodkov agencije (Aviation24). Poljska obveznost naj bi po poročanju tamkajšnjih medijev znašala približno 5,6 mrd. zlotov in stroške postopka (Business Insider Polska, Rzeczpospolita). Minister za infrastrukturo Dariusz Klimczak je ocenil, da bi PAŻP za delovanje do konca leta lahko potrebovala približno milijardo zlotov (Do Rzeczy).

Enako težavo ima romunska ROMATSA. Finančni minister Alexandru Nazare je dejal, da izvršba ne cilja na račune ROMATSA, temveč na denar, ki ga Eurocontrol pobira v imenu Romunije (Lumea Politică). Romunska obveznost naj bi znašala približno 600 mio. evrov za naročene, a nikoli prevzete odmerke (Jurnalul). ROMATSA opozarja, da bi ji lahko denarja za poslovanje zmanjkalo v nekaj tednih. Obe vladi izvršbo izpodbijata pred belgijskimi sodišči; letalski promet za zdaj ostaja nemoten (Radio Romania International, Radio Cluj).

Zakaj zadeva presega dve državi

Pfizerjevo stališče je jasno: pogodbe veljajo, sodišče je temu pritrdilo, podjetje pa uporablja običajna pravna sredstva za izterjavo (Rzeczpospolita). Ta argument ni brez teže. Če lahko vlade v krizi rezervirajo proizvodne zmogljivosti, po koncu izrednih razmer pa od plačila odstopijo, bo ob naslednji pandemiji skupno naročanje težje izpogajati.

Težava je v izbrani poti. Tudi če je dolg resničen, zamrznitev prihodkov agencije za navigacijske službe zračnega prometa spremeni kontrolorje letenja in njihove radarske sisteme v vzvod pritiska v sporu o zdravstvenem naročilu. Agenciji nista podpisali pogodb za cepiva. Njuni zaposleni usmerjajo letala. Ustavitev njihovega financiranja ne poravna osnovnega računa, temveč pritiska na vladi tako, da ob prvem sporu odpira možnost druge krize.

Eurocontrolov sistem preletnih pristojbin deluje kot enotna evropska točka pobiranja. Vsak upnik z izvršljivo sodbo in prepoznavnim denarnim tokom skozi Bruselj bi lahko poskusil enak pristop proti drugi državi članici. Celotne sodbe belgijskih sodišč še niso objavljene, zato osrednje pravno vprašanje ostaja odprto: ali bi morali biti prihodki, iz katerih se financirajo javne varnostne storitve, zaščiteni pred izterjavo poslovnih dolgov? Poljska in Romunija tega argumenta pred sodiščem še nista uveljavili. Dokler se to ne zgodi, ima vsaka vlada EU z neporavnanimi obveznostmi nov razlog, da pozorno spremlja denar, ki se prek Bruslja vrača domov.