Poljska kupuje švedske podmornice

Baltsko morje je plitvo, hladno in prepredeno s podmorskimi kabli, plinovodi in senzorji. V tako omejenem morju tiha podmornica spremeni varnostni izračun za vsako državo ob obali.

Poljska je 29. junija podpisala zavezujoče pogodbe za tri podmornice razreda Saab A26/Blekinge v okviru dolgo odlaganega programa Orka. Paket vključuje plovila, orožje, usposabljanje in vzdrževalne zmogljivosti, ki naj bi jih vzpostavili na Poljskem. Vreden je približno 47 do 50 mrd. švedskih kron oziroma okoli 4,2 mrd. evrov (Saab, Defense News). Posel krepi odvračanje v Baltiku. Hkrati pokaže, kje v evropski obrambi dejansko nastaja moč: v dvostranskih industrijskih povezavah, ne v institucijah EU.

Zapiranje štiridesetletne vrzeli

Poljska podmorniška flota se je skrčila na eno samo starajoče se plovilo, ORP Orzeł. Program Orka naj bi preprečil, da bi država še pred prihodom novih platform izgubila podmorniško znanje in kadre (DW). Za premostitev bo Švedska Poljski zagotovila starejšo podmornico razreda A17/Södermanland, namenjeno urjenju posadk, medtem ko bodo gradili A26. Prvo dobavo pričakujejo okoli leta 2030 ali 2031 (CTV, RMF24).

A26 uporablja od zraka neodvisen pogon, zaradi katerega lahko podmornica ostane potopljena precej dlje kot običajno dizelsko-električno plovilo. V ozkih baltskih vodah to pomeni prikrito patruljiranje in nadzor v bližini Kaliningrada, Finskega zaliva ter ključne energetske infrastrukture, vključno s terminali za utekočinjeni zemeljski plin in podmorskimi kabli (n-tv).

Kdo pridobi, kdo izgubi

Saab Kockums si zagotavlja desetletja dela v ladjedelnicah v Karlskroni in Landskroni; švedski mediji so pogodbo označili za zgodovinsko (SVT). Poljska dobiva obnovljeno podmorniško zmogljivost in večjo verodostojnost na vzhodnem krilu Nata. Premier Donald Tusk je dejal, da posel »kakovostno spreminja varnostne razmere v Baltiku« (Polsat News).

Najbolj očiten poraženec je TKMS (ThyssenKrupp Marine Systems), nemški graditelj podmornic iz Kiela, ki je ponudil zasnovo U212 CD, a ostal brez posla (Zeit). Poraz je za Berlin občutljiv tudi zato, ker ima Nemčija lastne pomorske težave: obrambni minister Boris Pistorius je pred kratkim zaradi zamud in naraščajočih stroškov ustavil program fregat F126 (Bundeswehr). Litva lahko dolgoročno pridobi večjo varnost okoli terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipėdi in podmorskih kablov, čeprav Vilna zdaj prednostno vlaga v kopenske sile in baltsko obrambno črto (LRT).

Ena nacionalna pogodba za drugo

Orka kaže, kako se Evropa dejansko ponovno oborožuje: z eno nacionalno pogodbo za drugo. Instrumenti EU naj bi države spodbujali k skupnim nakupom. EDIRPA, program, ki nagrajuje skupna javna naročila najmanj treh držav članic, in predlagani EDIP, evropski program za obrambno industrijo, naj bi zmanjšala stroške in podvajanje, ki nastajata, ko vsaka država kupuje sama (European Commission). Nato določa cilje zmogljivosti, ne vodi pa razpisov in ne podpisuje pogodb (NATO).

Ko ima država na prvi črti nujno vrzel v zmogljivostih, se obrne na dvostranskega dobavitelja, ki lahko dobavi opremo. To ne pomeni, da so instrumenti EU nepomembni. SAFE, novi instrument EU za obrambna posojila, bi lahko pomagal financirati takšne nakupe, skupni standardi pa lahko države usmerjajo k opremi, ki deluje skupaj. Toda izbira platforme, premostitveno usposabljanje ter desetletja vzdrževanja in nadgradenj po prodaji ostajajo nacionalne odločitve.

Kaj ostaja odprto

Javno dostopni dokumenti ne potrjujejo, ali bo Orka financirana tudi prek instrumenta SAFE. Pravni pogoji za začasno podmornico niso objavljeni. Pri dobavnih rokih ostaja približno enoletna nejasnost. Ali bo Poljska napovedane vzdrževalne zmogljivosti dejansko zgradila, je za zdaj industrijska zaveza, ne preverjeno dejstvo. Potrjenega ruskega odziva ni bilo.

Podmornice bodo prispele šele čez več let. Toda pogodba že zdaj kaže, kje je težišče evropske obrambe: pri državah, ki sprejemajo odločitve, dobaviteljih, ki gradijo, in dvostranskih odnosih, ki premikajo stvari. Evropska obrambna integracija se za zdaj manj piše v bruseljskih sporočilih in bolj v pogodbah, ladjedelnicah ter vzdrževalnih obratih.