Poljska gosti vajo za Ukrajino, ne pošilja vojakov

Poljska bo novembra 2026 na poligonih na jugovzhodu države gostila prvo vajo Koalicije voljnih, skupine držav, ki načrtujejo varnostna jamstva za Ukrajino (Rzeczpospolita). Med vajo bo pomagala pri premikih in oskrbi sil, vendar njeni vojaki ne bodo vstopili v Ukrajino. Usposabljanje za premik enot samo po sebi nikomur ne daje pooblastila, da jih napoti v državo.

Kaj bo vaja preverila

Po poročanju The Times naj bi ob poljskih silah urilo vsaj 1.500 britanskih, francoskih in nemških vojakov. Podatek temelji na anonimnih virih, nobena vlada pa ni objavila uradnega števila udeležencev. Poljski uradniki pravijo, da sta za zdaj potrjeni le britanska in francoska udeležba; natančen datum je še predmet dogovora med sodelujočimi.

Nemška udeležba je manj gotova, kot nakazuje številka, ki jo navaja The Times. Vladni tiskovni predstavnik Stefan Kornelius je 15. julija povedal, da se bo Nemčija pridružila prvi vaji, čeprav je Berlin takrat še ugotavljal, kako bo sodelovala (ZDF). Od takrat Berlin ni imenoval nobene nemške enote ali njene naloge.

Poljska bo skrbela za premik ljudi in opreme, popravila vozil na poti, oskrbo z gorivom, hrano in nastanitvijo ter zdravstveno pomoč. Vaja bo preverila, ali se enote več vojsk lahko hitro zberejo in premaknejo. Prav od tega bi bila odvisna morebitna poznejša napotitev.

Poljska postavlja mejo

Varšava je jasno omejila svojo vlogo. Ministrstvo za obrambo vajo označuje za pobudo koalicije, ne Nata, čezatlantske vojaške zveze. Dodaja, da poljske sile ne bodo vstopile v Ukrajino »niti v resničnosti niti po scenariju vaje« (Rzeczpospolita).

Ta zavrnitev je pomembna zaradi načina delovanja koalicije. Države lahko vajo načrtujejo skupaj, toda o tem, ali bodo njihove enote odšle v Ukrajino, odloča vsaka vlada zase. Poljska je že zdaj logistično vozlišče evropske podpore Ukrajini: prek nje potekajo prevozi, na voljo pa so tudi gorivo in delavnice za popravila. Država, ki zagotavlja logistično zaledje, je s tem izključila sodelovanje svojih vojakov v silah.

Kdo odloča o napotitvi vojakov

Velika Britanija in Francija sta šli najdlje. Januarja sta z Ukrajino podpisali deklaracijo o nameri, da bosta po prekinitvi ognja in na zahtevo Kijeva napotili svoje enote (vlada Združenega kraljestva). V dokumentu niso navedeni število vojakov, kraji napotitve ali datumi. Predvideva tudi ločen dogovor o njihovem pravnem statusu, ki bi določil, po zakonodaji katere države bi se ravnali na ukrajinskih tleh.

Druge prestolnice so bolj zadržane. Nemški kancler Friedrich Merz je januarja nakazal, da bi nemški vojaki lahko delovali z ozemlja sosednjih članic Nata, ne pa v Ukrajini. Po njegovih besedah bi bila za to potrebna prekinitev ognja, odločitev vlade in glasovanje v Bundestagu, nemškem parlamentu (nemška vlada). Italijanska premierka Giorgia Meloni je istega meseca izključila napotitev italijanskih vojakov na ukrajinsko ozemlje (Sky TG24).

Koalicija je postavila tudi pogoj, ki ga vaja ne more izpolniti. V izjavi 13. julija je zapisala, da bi sile delovale na prošnjo Ukrajine po verodostojni prekinitvi spopadov (Élysée). Takšnega premirja ni. Rusija še naprej napada ukrajinske elektrarne, Kremelj pa zanika, da bi se strinjal z energetskim premirjem (To Brief).

Nejasna ostaja tudi vloga Washingtona. Januarski pariški dokument je ameriško podporo opisal le kot predlog, po takratnem poročanju pa ZDA niso obljubile, da bodo evropske vojake branile pred ruskim napadom (DW). V zdajšnjem poročanju ni ničesar, kar bi kazalo, da se je to spremenilo. Moskva nima formalne pristojnosti odločati o ukrajinskem povabilu, njeno nasprotovanje zahodnim silam v Ukrajini pa vpliva na to, kakšno zaščito bi zahtevala njihova napotitev.

Če bo novembrska vaja potekala brez zapletov, bo pokazala, da Evropa lahko zbere skupne sile in jih premakne prek zaveznice, ki meji na Ukrajino. Ne bo pa spremenila vprašanja, katere države so pripravljene poslati vojake v Ukrajino. Tudi brezhibna vaja ne spremeni poljske zavrnitve, vsaka vlada, katere vojaki bodo urili to pot, pa se bo morala sama odločiti o njihovi napotitvi.