Poljska bije bitko za 33,6 milijarde evrov

Finančni okvir EU za obdobje 2028-2034 še ni dogovorjen, vendar so glavne razpoke že vidne. Neto plačnice, med njimi Nemčija in Nizozemska, želijo več denarja preusmeriti v obrambo, raziskave in konkurenčnost. Neto prejemnice, predvsem Poljska, Španija in Francija, branijo kmetijska in regionalna sredstva. Spor o naslednjem sedemletnem proračunu se zato najostreje kaže prav pri kmetijstvu.

Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je poljskim medijem povedal, da naj bi poljski kmetje v naslednjem proračunskem ciklu prejeli najmanj 33,6 mrd. evrov, zdaj jih prejmejo 31,2 mrd. evrov (Business Insider Polska, RMF24). Če se prištejejo posredne oblike podpore, denimo kmetijske šole, bi skupni znesek lahko presegel 40 mrd. evrov. To so za zdaj politični signali, ne sprejeta pravila: Evropski parlament je že zavrnil prvi osnutek večletnega finančnega okvira, zavezujočega sedemletnega proračunskega načrta EU, ki so ga pripravile države članice (Euronews, European Court of Auditors).

Zakaj kmetijski denar oblikuje celoten proračun

Skupna kmetijska politika (SKP), sistem EU za podporo kmetom, svoj sedanji sedemletni proračun v višini 386,6 mrd. evrov usmerja po dveh glavnih kanalih: prek neposrednih dohodkovnih plačil in prek sredstev za razvoj podeželja, ki financirajo naložbe, okoljske ukrepe in lokalna gospodarstva. Med letoma 2018 in 2022 so neposredna plačila predstavljala 23 odstotkov skupnega kmetijskega dohodka v EU, vse kmetijske subvencije skupaj pa v povprečju 33 odstotkov (European Commission, European Commission). Za številne proizvajalce podpora EU ni dodatek, temveč del osnovnega dohodka.

Poljska lahko pridobi zaradi obsega svojega kmetijstva in zaradi politike približevanja plačil. Vzhodne in novejše članice že dolgo zahtevajo, da se njihova plačila na hektar približajo ravni, ki jo prejemajo francoski, nemški ali nizozemski kmetje. Hansen je potrdil, da ta logika ostaja živa, saj je predvideno poljsko povečanje povezal z nadaljnjim izenačevanjem plačilnih stopenj (RMF24). Šestnajst držav bi prejelo več, enajst manj.

Kdo brani kmetijsko porabo in kdo bi jo preusmeril

Ciprsko predsedstvo Sveta EU, ki trenutno posreduje v proračunskih pogajanjih, je predlagalo skupno znižanje za približno 2 odstotka glede na predlog Evropske komisije. Rezi bi bili neenakomerni: konkurenčnost, obramba, raziskave in zunanje delovanje bi izgubili okoli 3,9 odstotka, kmetijstvo in kohezija pa bi bila razmeroma zaščitena (EUAlive).

Ta neenakomernost določa politično delitev. Španija je s 16 državami podpisala izjavo, v kateri zahtevajo ohranitev kohezijskih in kmetijskih sredstev (Spain Foreign Ministry). Madrid je šel še korak dlje in nakazal pripravljenost na nove vire prihodkov EU ter celo na novo skupno zadolževanje, da bi se izognili krčenju kmetijske podpore (EFE). Francoski mediji Pariz dosledno uvrščajo med zagovornike kmetijske porabe (Banque des Territoires).

Na drugi strani je Nemčija predlog označila za »nevzdržen« (Spiegel). Nizozemski finančni minister je ciprski kompromis opisal kot nesprejemljiv sveženj, ki financira »včerajšnje prednostne naloge« na račun »jutrišnjih izzivov« (The Straits Times/Reuters). Švedska je nasprotovala temu, da bi rezi prizadeli obrambo in raziskave, medtem ko bi kmetijstvo ostalo zaščiteno (Europaportalen).

Ker je SKP leta 2023 pomenila približno 24,6 odstotka porabe EU (European Commission), neto plačnice trdijo, da varovanje takšnega deleža izriva obrambo, konkurenčnost in raziskave prav v času, ko Evropa sama pravi, da potrebuje vse tri.

Kaj naslovne številke še prikrivajo

Znesek 33,6 mrd. evrov je nominalen. Primerjava s sedanjim proračunom, prilagojena inflaciji, še ni objavljena, zato lahko navidezno povečanje pomeni realno zmanjšanje, če stroški vhodnih surovin rastejo hitreje. Pravila EU zahtevajo, da gre najmanj 10 odstotkov neposrednih plačil manjšim kmetijam in najmanj 3 odstotki mladim kmetom (European Commission). Toda za Poljsko še ni projekcije za obdobje 2028-2034, ki bi pokazala, kako bi se denar razdelil po velikosti kmetij ali po regijah. Skupni znesek se lahko poveča, vprašanje razdelitve pa ostane odprto.

Največji porazdelitveni pretres bi lahko prinesel morebitni vstop Ukrajine v EU. Ukrajina zdaj prejema do 50 mrd. evrov iz ločenega instrumenta za obdobje 2024-2027 (European Commission). Eden od proračunskih osnutkov je širšo podporo Ukrajini za obdobje 2028-2034 že zmanjšal s 100 mrd. evrov na 89 mrd. evrov (Kyiv Independent). Za zdaj ni verodostojnega modela, ki bi pokazal, kaj bi članstvo Ukrajine pomenilo za poljska, francoska ali španska kmetijska plačila. To vprašanje še nima številke, vendar je v ozadju vsakega pogajalskega položaja.