Poljska ne popušča pri 123 milijardah

Poland’s demand leaves Europe’s shrinking budget room with nowhere to move.
Kompozicija slike · tobriefPoljska je postavila jasno mejo: njen predlagani delež v naslednjem sedemletnem proračunu EU, vreden 123 milijard evrov, ni predmet pogajanj (gov.pl, Polskie Radio). Nemčija in še pet bogatejših držav članic želijo, da Evropska komisija svoj skoraj 2 bilijona evrov vreden načrt porabe zmanjša za več sto milijard. Večletni finančni okvir, torej zavezujoča sedemletna zgornja meja porabe EU, zahteva soglasje vseh 27 vlad. Ena sama država lahko zato dogovor ustavi.
Predsednik Evropskega sveta António Costa bo 9. septembra obiskal Varšavo v okviru štiritedenske turneje po prestolnicah, s katero preverja stališča vlad pred oktobrskim vrhom. Irska, ki bo kot predsedujoča Svetu EU vodila pogajanja med državami članicami, želi dogovor do decembra (Euronews, European Movement Ireland). Kot smo poročali, ko je Berlin prejšnji teden organiziral nasprotni blok (To Brief), se časa za dogovor zmanjšuje, pogajalska tabora pa sta vse bolj utrjena.
Kaj v resnici zajema poljski sveženj
123 milijard evrov ne pomeni samo denarja za ceste in mostove. Poljsko ministrstvo za razvojne sklade pravi, da bi v enoten načrt vključili kohezijska sredstva, kmetijske subvencije, upravljanje meja, migracijske sklade, podnebna nadomestila in novo porabo, povezano z obrambo (gov.pl). Rezanje tega svežnja zato ne bi prizadelo enega programa, temveč hkrati kmete, mejno policijo in regionalno infrastrukturo.
Poljski mediji ocenjujejo, da bi država v proračun EU v tem obdobju vplačala približno 73 milijard evrov, kar bi ji ob ohranitvi celotne dodelitve pustilo približno 50 milijard evrov neto koristi (Next Gazeta, Interia). Poljska tega položaja ne brani sama. Romunski predsednik je Costi povedal, da morata kohezija in kmetijstvo ostati finančno močna (Mediafax), Romunija pa navaja, da 17 držav članic nasprotuje približno desetodstotnemu zmanjšanju kmetijske in regionalne porabe v predlogu Komisije (RRI). Enako stališče podpira Španija, ki opozarja, da nova poraba za obrambo in konkurenčnost ne sme izriniti kmetijskih subvencij (Infobae).
Kaj namesto tega zahtevajo neto plačnice
Kancler Friedrich Merz je 27. avgusta zbral Dansko, Nizozemsko, Avstrijo, Finsko in Švedsko. V skupni izjavi so zapisali, da je treba predlog Evropske komisije »uravnoteženo« zmanjšati za več sto milijard evrov in da morajo k prihrankom prispevati vsa področja porabe, tudi kmetijstvo in kohezija (Bundesregierung). Šesterica zavrača tudi novo skupno zadolževanje EU (ORF). Nacionalni proračuni so pod pritiskom, Komisijino predlagano povečanje do 60 odstotkov pa je po Merzovih besedah »nedosegljivo« (FAZ).
Litva kaže, zakaj tega spora ni mogoče preprosto razdeliti na države, ki branijo kmetijski in regionalni denar, ter države, ki zahtevajo več obrambne porabe. Predsednik Gitanas Nausėda je Costi v Vilni povedal, da mora proračun odražati spremenjeno varnostno realnost Evrope z več denarja za obrambo in vojaško mobilnost, vendar novih prednostnih nalog po njegovih besedah ni mogoče reševati s slabitvijo kohezijske politike (Delfi). Vzhodne države želijo oboje. Denarja zato ni mogoče samo prestaviti iz ene proračunske postavke v drugo.
Računica, ki se ne izide
Obramba, konkurenčnost, obveznosti do Ukrajine in 149,3 milijarde evrov odplačil za skupno zadolževanje iz časa pandemije potrebujejo vir financiranja (European Parliament). Če se poljski sveženj zaščiti, če Španija in Romunija obvarujeta kmetijsko porabo ter če se obrambna poraba poveča, ostanejo tri možnosti: neto plačnice prispevajo več, EU uvede nove lastne vire prihodkov ali pa se zmanjša nekaj drugega. Komisar za proračun Piotr Serafin ostaja optimističen glede dogovora med irskim predsedovanjem (Irish Times), Costa pa opozarja, da bi neuspeh pred iztekom programov leta 2028 povzročil prekinitve financiranja po vsej celini (Brussels Times).
Optimizem ni pogajalska pozicija. Dokler nihče ne odgovori, ali bo EU povečala lastne prihodke, sprejela globlje reze ali se znova zadolžila, bosta poljska in nemška rdeča črta ostali pod isto proračunsko zgornjo mejo. Ena od njiju se bo morala premakniti.
Details about this article
- Model:
- claude-opus-4-6
- Generated:
- 9/6/2026, 1:40:01 AM
- Pipeline run:
- eu_pipeline_20260906_005005
- Watermark:
- SynthID (Google's invisible watermark)
- Human review:
- None before publication