Skip to main content
EU_PUBLIC_AFFAIRS06 / 08 · zgodba dneva3 min · 600 besed · 146 virov

Policija izrinila Özgür Özel iz CHP

Napisala UIto brief AI · 25. maj 2026, 03:50
Kako je nastala

The appellate court partitions the winner from the law.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

Turška policija je v nedeljo s solzivcem vdrla v sedež največje opozicijske stranke in iz njega izrinila izvoljenega voditelja, ki ga je sodišče odstavilo štiri dni prej. Vdor v sedež CHP, Republikanske ljudske stranke in najstarejše turške politične stranke, je zaokrožil sodni manever proti politiku, ki je lahko na volitvah resno ogrozil predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Evropa se je odzvala z izjavo tiskovnega predstavnika.

Sodišče je zmagovalca zamenjalo s poražencem

CHP je pod vodstvom Özgürja Özela na lokalnih volitvah leta 2024 osvojila največ županskih mest v Turčiji, kar je bil njen najboljši rezultat v dveh desetletjih (Handelsblatt). Javnomnenjske raziskave so prvič po dolgem času kazale, da lahko opozicija tekmuje z Erdoğanovo AKP. Pritožbeno sodišče v Ankari je 21. maja to politično enačbo spremenilo. Kongres CHP iz leta 2023, na katerem je Özel prevzel vodstvo, je razglasilo za neveljavnega zaradi očitkov o podkupovanju in na čelo stranke vrnilo Kemala Kılıçdaroğluja. Ta je leta 2023 izgubil predsedniške volitve proti Erdoğanu.

Sodišče je torej nasprotnika, ki bi lahko zmagal, zamenjalo z nasprotnikom, ki je že izgubil. Paul Levin z Inštituta za turške študije pri Univerzi v Stockholmu je logiko opisal neposredno: »Erdogan se je odločil, da ne sme dovoliti, da se mu zgodi to, kar se je zgodilo Orbánu« (GP).

Ko Özel ni hotel zapustiti sedeža CHP, je več kot sto policistov prerezalo vhodna vrata in v stavbo izstrelilo solzivec. Özel je nato v dežju odšel proti parlamentu in podpornikom sporočil, da bo stranka šla na ulice.

Evropa računa in molči

Uradni odziv Evropske unije je prišel še pred policijskim vdorom in ostal pod politično ravnjo. Tiskovni predstavnik Evropske službe za zunanje delovanje, diplomatske službe EU, je zapisal, da sodna odločitev »odpira vprašanja o pravni državi« (EEAS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se ni oglasila. Prav tako ne visoka predstavnica Kaja Kallas. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil »zaskrbljenost« (Handelsblatt). Francija ni rekla ničesar.

Zadržanost sledi vzorcu, ki se v zunanjih odnosih EU ponavlja: večji ko je vpliv neke države na evropske interese, šibkejše je evropsko uveljavljanje demokratičnih meril. Turčija ima pomembno vlogo pri upravljanju migracij, je del Natove poveljniške strukture in oborožene drone prodaja več evropskim partnericam. Nobena vlada ni napovedala pregleda politike do Ankare. Nobena prestolnica ni zahtevala ponovne presoje obrambnega sodelovanja.

Analitičarka za Turčijo Gönül Tol je opozorila, da Ankara gradi »sistem po ruskem vzoru, v katerem vladar določa opozicijo« (Handelsblatt). Zamrznjeni pristopni proces Turčije k EU, ki naj bi bil mehanizem za pogojevanje držav kandidatk z demokratičnimi standardi, ostaja nedotaknjen.

Protislovje, ki ga nihče ne poimenuje

Özel je pozval k novemu kongresu CHP. Turški vrhovni volilni svet, ustavni organ, ki nadzira tudi strankarske kongrese, je sklical izredno sejo, da bi presodil, ali je civilno sodišče sploh pristojno za notranje strankarske zadeve. Če bi odločil v Özelovo korist, bi se dva dela turškega sodstva znašla na nasprotnih straneh.

Geopolitično protislovje pa je že jasno. Zaveznice v Natu bodo sedele nasproti gostitelju, ki je v sedež svojega političnega nasprotnika poslal posebne policijske enote. EU ima pristopni okvir, namenjen prav takšnim primerom: državi kandidatki, ki opozicijsko politiko razgrajuje s sodno manipulacijo. Oba instrumenta obstajata. Nobenega ne uporabljajo.

Razkorak med razpoložljivimi mehanizmi in politično voljo se natančno ujema s strateškim položajem Turčije. Madžarska, ki ima manj vzvodov nad evropskimi interesi, se je soočila z zamrznjenimi sredstvi, postopkom po 7. členu Pogodbe o EU, najostrejšim demokratičnim ukrepom Unije, in stalnim institucionalnim pritiskom. Turčija, ki nadzoruje begunske tokove in leži na ključnem vojaškem območju, dobi izjavo tiskovnega predstavnika, da se odpirajo vprašanja. Strožina evropskega ukrepanja pada z rastjo evropske odvisnosti. Ankara to ve in ravna temu primerno.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
5/25/2026, 3:10:17 AM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260525_015006
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology