Poljska in Švedska prestregli Su-30

Sredi julija 2026 so poljski lovci za hitro posredovanje iz letalske baze Malbork nad Baltskim morjem prestregli ruska Su-30 in izvidniško letalo Il-20M, nato pa spremstvo predali švedskim gripnom. Zračnega prostora ni kršilo nobeno letalo, orožja niso uporabili. Ruska letala so letela v mednarodnem zračnem prostoru brez oddanih načrtov leta in brez vključenih transponderjev. To samo po sebi ni nezakonito, pomeni pa, da jih civilni sistemi za nadzor zračnega prometa ne vidijo (MilMag, Spiegel).

Dogodek se je končal tako, kot naj bi se končalo zračno policijsko varovanje: identifikacija, spremstvo, dokumentiranje in vrnitev v bazo. Pomemben je bil prenos spremstva. Švedska je v Nato vstopila marca 2024 (NATO); njeni gripni zdaj delujejo v isti poveljniški verigi kot poljski F-16. Vidni del sistema je deloval. Manj jasno ostaja vprašanje, kdo odredi uporabo sile, ko se letala ne zgolj spremlja, temveč začnejo pomeniti neposredno grožnjo.

Kako deluje prestrezanje

Postopek je natančno določen. Radarski senzorji zaznajo neidentificirano letalo. Podatek o sledi pride v Natov združeni center za zračne operacije CAOC v Uedemu v Nemčiji, kjer se nacionalne radarske slike združijo v skupen operativni pregled (Bundeswehr). CAOC je vozlišče sistema: odloči, katera zavezniška letala poletijo, kdaj vzletijo in kje spremstvo prevzame naslednji par. Piloti se približajo, potrdijo tip letala in oznake, poskušajo vzpostaviti radijsko zvezo ter ga spremljajo, dokler ne zapusti območja ali ga prevzame druga zavezniška para.

Nato to nalogo izvaja kot stalno mirovno misijo, 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Zavezniški lovci so leta 2023 poleteli več kot 300-krat, največkrat nad Baltikom (NATO). Običajen sprožilec so ruska vojaška letala blizu baltskih meja, z izključenimi transponderji in brez stika s civilnimi kontrolorji letenja (LRT). Julijsko prestrezanje sodi prav v ta vzorec.

Švedska spreminja zemljevid

Ruski poleti ob Natovih mejah niso novost. Operativna sprememba je drugje: poljska posadka je prestregla letala, švedska pa je spremstvo nadaljevala, obe pod istim Natovim poveljniškim vozliščem. Pred vstopom Švedske v zavezništvo so bile v baltski zračni sliki vrzeli. Zdaj ima Nato več zavezniških letal, več točk za predajo spremstva in gostejšo mrežo senzorjev od južnega Baltika proti Finskemu zalivu.

Poljska prispeva lovce, ki so blizu območju. Malbork leži nedaleč od Kaliningrada, močno militarizirane ruske eksklave, zato imajo poljska letala kratek odzivni čas. Vzletijo po nacionalni odločitvi, širšo sliko pa usklajuje CAOC Uedem. Švedska dodaja globino proti severu, kjer so bile prej vrzeli.

Rusija z julijskimi poleti najverjetneje ni iskala ozemlja, temveč podatke: odzivne čase, radarske emisije in komunikacijske vzorce v bližini zavezniških vaj. To je običajno zbiranje obveščevalnih podatkov v miru, ki ga uporabljata obe strani.

Od zračnega policijskega varovanja do obrambe

Spremljanje letala in njegovo sestrelitev sta različni nalogi. Zračno policijsko varovanje pomeni identifikacijo, spremljanje in poročanje. Zračna obramba pomeni pooblastilo za nevtralizacijo grožnje. Estonija, Latvija in Litva, ki so od leta 2004 odvisne od rotacij zavezniških lovcev, ker nimajo svojih, želijo to razliko zmanjšati.

Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je napovedal, da se 22-letna misija Baltic Air Policing nadgrajuje v misijo zračne obrambe (ERR, Aviation Week). Nadgradnja bi razširila pooblastila vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, znanega kot SACEUR, in jasneje določila, kdaj lahko piloti ukrepajo, ne da bi prej klicali v svojo prestolnico. Pevkurjevo izhodišče je preprosto: pilot za sestrelitev drona, ki je že vstopil v Natov zračni prostor, ne bi smel potrebovati političnega dovoljenja (Defence24).

Litovski predstavniki so dodali omejitev. Nadgradnja spreminja pripravljenost in manevrski prostor poveljnikov, ne pomeni pa samodejno več Natovih lovcev v Baltiku. Redki sistemi zračne obrambe dolgega dosega bi se tja še vedno nameščali le po potrebi (Delfi).

Julijska epizoda je pokazala, da Natova baltska zračna infrastruktura v praksi deluje: zazna, sproži vzlet, identificira, spremlja in preda spremstvo čez državno mejo. Ni pa pokazala, da je zavezništvo rešilo zahtevnejše vprašanje. Nato je dokazal, da zna spremstvo tekoče prenesti med državami. Javnosti še ni pokazal, kdo sme odrediti uporabo sile, ko tarča ni več samo predmet opazovanja.