Portugalska luknja po načrtu za okrevanje

Portugalski minister za gospodarstvo Manuel Castro Almeida je 28. avgusta sporočil, da je država pred rokom Evropske unije, ki se izteče 31. avgusta, izpolnila vse mejnike in cilje iz načrta za okrevanje po pandemiji (ECO, Observador). Trditev bo verjetno prestala še zadnje preverjanje v Bruslju. Toda beseda »končano« pri portugalskem načrtu pomeni tri različne stvari, od katerih je zares razčiščena le ena.

Bruselj je dobil dokumentacijo. Upravičenci še čakajo na denar.

Mehanizem za okrevanje in odpornost, približno 800 mrd. evrov vreden program skupnega zadolževanja EU po covidu, ne deluje kot običajen sklad, ki povrne račune. Denar državam izplača šele, ko dokažejo, da so dosegle dogovorjene reformne korake in merljive rezultate: sprejet zakon, zgrajeno šolo, delujoč digitalni sistem. Portugalska je od svojih 21,9 mrd. evrov prejela približno 17,2 mrd. evrov (Predstavništvo Evropske komisije na Portugalskem, IEU Monitoring). Zadnji obrok, vreden približno 4,7 mrd. evrov, je še odvisen od tega, ali bo Komisija potrdila zadnji sveženj ciljev.

To je bruseljska evidenca skladnosti, v kateri je Portugalska pred Španijo in Italijo. Domača evidenca plačil kaže drugačno sliko. Do sredine avgusta je Portugalska podjetjem, občinam, šolam in bolnišnicam, ki projekte dejansko izvajajo, izplačala približno 14,3 mrd. evrov (Jornal Económico). To je približno 3 mrd. evrov manj, kot jih je Lizbona že prejela iz Bruslja. Za podjetja in lokalne oblasti, ki čakajo na povračila, razlika med obljubljenim in nakazanim denarjem pomeni pritisk na obratna sredstva: porabila so denar, ki se jim še ni vrnil.

Fernando Alfaiate, vodja portugalske strukture za izvajanje načrta za okrevanje, je februarja v parlamentu povedal, da bo treba v letu 2027, torej precej po uradnem zaprtju načrta, upravičencem potrditi in izplačati še 4,6 mrd. evrov (RTP). Največja skupina čakajočih so podjetja: doslej so prejela 5,1 mrd. evrov, občine pa 2,3 mrd. evrov (Jornal Económico).

Projekti, ki niso šli v okvir

Druga raven je fizična izvedba. Castro Almeida je tudi sam priznal, da so nekatera dela še v teku in da bodo morda potrebovala financiranje zunaj načrta za okrevanje (RTP). Vlada je pogodbeno prevzela za približno 220 mio. evrov več projektov, kot jih je lahko financirala iz načrta, da bi ob zamudah nekatere projekte nadomestila z že končanimi (Renascença). Ta varovalka je pomagala pri bruseljskem seštevku. Ne pomeni pa, da bo nedokončana ambulanta zaradi tega odprta prej.

Portugalska nacionalna komisija za spremljanje je pred tem opozorila na 37 naložb v zaskrbljujočem ali kritičnem stanju in navedla, da bi lahko 30 do 40 šol zamudilo avgustovski rok (Observador). Več odmevnih projektov se je iz načrta v celoti preselilo drugam: bolnišnica Hospital de Todos os Santos, podaljšanje rdeče proge lizbonske podzemne železnice in razsoljevalna naprava v Algarveju so se v zaporednih prerazporeditvah umaknili ali zmanjšali (ECO).

Stanovanjska politika kaže, kje konča račun. Vladni program 1.º Direito je začel z 1,4 mrd. evrov iz načrta za okrevanje. Ker to ni zadostovalo, je Lizbona dodala še 2,8 mrd. evrov iz državnega proračuna (Portugal.gov). Davkoplačevalci tako prek rednega proračuna krijejo tisto, česar evropski sklad ni mogel pokriti. Portugalski parlamentarni proračunski urad UTAO je izračunal, da so prerazporeditve projektov iz načrta za okrevanje med letoma 2023 in 2025 proračun že stale 456 mio. evrov (Jornal Económico).

Evropski vzorec

Razkorak med tem, kar potrdi Bruselj, in tem, kar občutijo državljani, ni portugalska posebnost. Italija, največja prejemnica sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, je do marca 2026 poročala, da je fizično dokončanih le 12,4 odstotka vrednosti javnih del, čeprav je prejela približno 85 odstotkov svoje dodelitve (UPB). Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da plačilni model mehanizma preverja predvsem, ali so vlade dosegle procesne cilje, ne pa, ali so ti cilji prinesli končne rezultate (Evropsko računsko sodišče).

Načrt, ki ga bo Bruselj potrdil, ni več isti načrt, ki so ga portugalski državljani slišali ob začetku. Projekte so umikali, krčili in zamenjevali, da bi se ujeli v rok. Tisti, ki niso šli v okvir, bolnišnice, proge podzemne železnice in razsoljevalne naprave, še vedno potrebujejo izvedbo, denar pa bo moral priti iz portugalskega proračuna ali prihodnjih evropskih sredstev. Kako velik bo ta račun, bo jasneje šele po septembrskem obračunu. Komisija lahko potrdi portugalsko skladnost s pravili. Lizbona mora državljanom še pokazati, da bodo prerazporejeni projekti postali storitve, ki jih lahko uporabljajo.