Portugalska davčna sodišča tonejo v zaostankih

Davčni spor na portugalskem upravnem sodišču se zdaj v povprečju konča šele po 861 dneh. Ta sodišča vsako leto rešijo le 48 odstotkov novih zadev, zato se zaostanek povečuje (Executive Digest, Komisija). Evropska komisija je poslabšanje izpostavila v poročilu o stanju pravne države za leto 2026, objavljenem 17. julija.

Isto poročilo odpira še drugo vprašanje: ali ima portugalska državna tiskovna agencija Lusa po spremembah lastništva in upravljanja še dovolj uredniške neodvisnosti od vlade. Skupaj obe ugotovitvi kažeta omejitev evropskega nadzora. Bruselj lahko institucionalno slabljenje zazna in ga javno opiše. Ukrepa pa lahko šele, ko obstaja ločena pravna podlaga EU, ki politično skrb spremeni v pristojnost.

Dve leti čakanja in koga to varuje

Upravna in davčna sodišča odločajo o vsakodnevni meji med državo in državljanom: davčnih odmerah, dovoljenjih, javnih naročilih. Če postopek traja več kot dve leti in sodišča rešijo manj kot polovico novih zadev, državne odločbe v praksi postanejo težko izpodbojne. To koristi vladam in davčnim organom, katerih odločitve ostanejo v veljavi, medtem ko tožniki čakajo na sodno presojo.

Portugalska se umešča v širši južnoevropski vzorec počasnega sodstva. Komisija je za Italijo zapisala, da so postopki še vedno »med najdaljšimi v EU« (Euronews Italia). Španijo je opozorila zaradi predolgega trajanja odmevnih korupcijskih zadev (elDiario.es). Pri Grčiji je ugotovila le omejen napredek pri pregonu korupcije (gr.euronews).

Letno poročilo zajema pravosodne sisteme, boj proti korupciji, medijsko svobodo in institucionalna ravnotežja v vseh 27 državah članicah. Ustvarja javno evidenco in politični pritisk. Samo po sebi pa ne sproži sankcij, zamrznitve sredstev ali postopka pred Sodiščem EU.

Lusa in zakon, ki lahko ugrizne

Primer tiskovne agencije je bližje izvršljivemu pravu EU. Ko so se zasebni delničarji umaknili iz Luse, je praznino zapolnila portugalska država in zdaj obvladuje 100 odstotkov kapitala agencije. Novi statut, potrjen januarja 2026, je vladi dal pristojnost za imenovanje članov uprave, hkrati pa je v razširjeni svetovalni organ vključil politične predstavnike (CMPF).

Novinarji Luse so protestirali, ker naj bi nova ureditev vladnim imenovancem omogočala vpliv na uredniške odločitve. Portugalski sindikat novinarjev je nato v Bruslju vložil formalno pritožbo. Trdi, da statut krši evropski akt o svobodi medijev, uredbo EU iz leta 2024, ki od ponudnikov javnih medijskih storitev zahteva uredniško neodvisnost, zlasti pri neodvisnem upravljanju in zaščiti pred političnim vmešavanjem (NUNS, Uredba 2024/1083).

Pritožba še ni ugotovitev kršitve. Komisija ni razglasila, da Portugalska krši pravo EU. Toda evropski akt o svobodi medijev daje Bruslju konkretno pravno oporo, ki je letno poročilo nima: če statut krši zavezujoča pravila EU o medijski svobodi, lahko Komisija začne postopek za ugotavljanje kršitev po 258. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, torej postopek, s katerim državo članico zaradi kršitve prava EU pripelje pred Sodišče EU.

Politična igra z zamegljevanjem razlik

Madžarska vlada je širino poročila hitro uporabila kot obrambo. Minister János Bóka je ugotovitve predstavil kot dokaz, da težave s pravno državo obstajajo povsod v EU, ne le v Budimpešti (Origo, provladni medij). Neodvisni madžarski mediji so opozorili, da je položaj Madžarske vsebinsko drugačen, ker so ji sredstva EU že zamrznjena na podlagi ločenih proračunskih pravil. Gre za uredbo o pogojevanju, ki EU omogoča zadržanje denarja, kadar kršitve pravne države ogrožajo porabo evropskih sredstev, ter za mejnike iz načrta za okrevanje, ki imajo neposredne finančne posledice (HVG, Uredba 2020/2092).

Takšna razlaga pomaga vladam, ki so pod strožjim pritiskom EU, zabrisati razliko med državami, ki dobijo mehka priporočila, in državami, ki jim grozi izguba denarja. Politično sporočilo je uporabno. Pravno ne spremeni ničesar. Letno poročilo povsod uporablja enak diagnostični okvir. Posledice pa se razlikujejo, ker so vezane na ločene instrumente, vsak s svojimi pravnimi pogoji.

Kjer nadzor postane administracija

Portugalski primer kaže, kako je zgrajen sistem EU. Komisija lahko ugotovi, da sodni sistem reši manj kot polovico novih zadev. Zabeleži lahko, da ureditev državne tiskovne agencije skrbi novinarje, ki v njej delajo. Vse to lahko objavi za vseh 27 držav članic in domačim reformnim akterjem ponudi skupno referenčno točko.

Brez kršitve pogodb, proračunskega sprožilca ali kršitve medijskega prava pa Komisija Portugalske ne more prisiliti k ukrepanju. Pritožba glede Luse je zdaj pri pravnih službah Komisije: ali upravičuje postopek za ugotavljanje kršitev? Če ga, bo letno poročilo prvi korak proti zavezujoči sodbi. Če ga ne, se bo Portugalska pridružila vse daljšemu seznamu držav članic, pri katerih Bruselj institucionalno slabljenje jasno opiše, diagnozo vsako leto objavi in nato opazuje, kako se stanje nadaljuje. Tu se nadzor EU nad pravno državo konča kot oblast in začne kot dokumentacija.