Putin dobil proste roke za vojsko

Ko je Sovjetska zveza leta 1968 poslala tanke na Češkoslovaško, je prihod 200.000 nepovabljenih vojakov upravičila z »bratsko pomočjo«. Za to ni potrebovala pravnega okvira, temveč premoč in poslušen Varšavski pakt. Putinova Rusija deluje drugače. 25. maja je podpisal zakon, ki spreminja dva zvezna zakona in mu daje enostransko pristojnost, da oborožene sile napoti v tujino, kadar ruskim državljanom grozijo »aretacija, pridržanje ali kazenski pregon« pred sodišči, ki jih Moskva ne priznava. Državna duma, spodnji dom parlamenta, ga je sprejela s 381 glasovi proti 0. Svet federacije, zgornji dom, ga je potrdil soglasno (Kyiv Independent, Meduza). Zakon je začel veljati v nekaj dneh.

S tem se zapira mehanizem, ki ga je Rusija že preizkusila v Gruziji leta 2008, na Krimu leta 2014 in v vzhodni Ukrajini leta 2022. Najprej razdeli potne liste, nato zatrjuje preganjanje, nazadnje posreduje.

Pot od potnega lista do intervencije

Operativna logika zakona temelji na vzporednem orodju: množičnem podeljevanju ruskega državljanstva prebivalcem območij, ki jih Moskva namerava »zaščititi«. Devet dni pred podpisom vojaškega zakona je Putin podpisal ločen odlok, ki prebivalce Pridnestrja, od Rusije podprte separatistične regije v Moldaviji, oprošča vseh običajnih pogojev za pridobitev državljanstva. Brez prebivanja, brez jezikovnega izpita, brez preizkusa poznavanja zgodovine (Meduza). Lansing Institute je to ocenil kot »skladen mehanizem hibridnega vojskovanja«, ki »neposredno dopolnjuje« zakon o napotitvi vojske (Lansing Institute).

Po prejšnji ruski ureditvi je moral vsako napotitev vojske v tujino odobriti Svet federacije. Putin je to pri Krimu obšel po neformalni poti, formalni okvir pa je še vedno ohranil. Novi zakon to zahtevo pri operacijah »zaščite državljanov« v celoti odpravlja, zato napotitev postane izključno predsedniška odločitev (United24 Media).

Besedilo zakona cilja na sodišča, »v katerih Rusija ne sodeluje«. Ta opis natančno zajema tako Mednarodno kazensko sodišče kot posebno sodišče za kaznivo dejanje agresije. Štiriintrideset držav Sveta Evrope je ustanovitev tega sodišča podpisalo 15. maja v Kišinjevu, deset dni pred podpisom Putinovega vojaškega zakona (Euronews).

Dve Evropi, dve oceni tveganja

Evropske prestolnice se odzivajo z zelo različno stopnjo zaskrbljenosti. Estonija je 21. maja na pogovor poklicala ruskega odpravnika poslov, izgnala vojaškega rezervista in omejila gibanje diplomatov (Estonian MFA). Hkrati pripravlja zakonsko prepoved nakupa nepremičnin za ruske državljane (ERR). Finska je napovedala, da bo od 1. junija zavračala nebiometrične ruske potne liste, in se zavezala Natovemu cilju obrambnih izdatkov v višini 5 odstotkov BDP (Yle). Evropski parlament je izjavil, da »grožnja baltskim državam pomeni grožnjo celotni Evropski uniji« (European Parliament).

Najostrejši prelom pomeni nova madžarska vlada Tisza pod vodstvom Pétra Magyarja. Potem ko je Budimpešta 4. maja izgnala častnika SVR Arturja Szuskova, česar je Orbánova vlada prej preprečevala, je nakazala pripravljenost, da podpre sankcije EU proti osebam, ki jih je Orbán osebno ščitil, tudi proti patriarhu Kirilu (Euronews Hungary). Rusija je tako hkrati izgubila svojega posrednega veta v EU in del obveščevalne infrastrukture v Budimpešti.

Slovaška ostaja sama. Vlada Roberta Fica se o zakonu ni oglasila, obenem pa znova odpira vrata ruski diplomatski in vojaškoatašejski prisotnosti, ki so jo prejšnje vlade omejile z izgoni (Denník N). Evropski parlament je odgovoril z glasovanjem 347 proti 165 in zagrozil z aktivacijo mehanizma pogojevanja, orodja EU za zamrznitev sredstev vladam, ki spodkopavajo pravno državo. Slovaška bi s tem lahko tvegala milijarde evrov (Aktuality.sk).

Natova vrzel

Češki predsednik Petr Pavel je jedro problema opisal najbolj jasno: Rusija je »razvila način ravnanja, ki se skoraj dotakne praga 5. člena, vendar vedno ostane nekoliko pod njim« (Novinky.cz). Majhna, zanikanju odprta operacija »zaščite državljanov«, predstavljena kot humanitarna, izkorišča prav to nejasnost. Natova doktrina z vrha v Varšavi leta 2016 dopušča, da hibridni napadi sprožijo kolektivno obrambo po 5. členu, vendar je zavezništvo tudi fizične kršitve zračnega prostora doslej obravnavalo kot razlog za posvetovanja po 4. členu, ne kot sprožilec kolektivne obrambe.

Nobena Natova institucija še ni oblikovala posebnega odgovora na ta mehanizem. Evropska komisija pripravlja 21. sveženj sankcij. Natova operacija Eastern Sentry povezuje zračno obrambo vzdolž vzhodnega krila. Ključno vprašanje pa ostaja brez formalnega odgovora: kdaj podeljevanje potnih listov prebivalcem druge države postane priprava na agresijo? Pri približno 78.000 ruskih državljanih v Estoniji in 40.000 v Latviji to ni teoretično vprašanje (Kyiv Independent).

Rusija je ta zakona sprejemala javno, dvanajst tednov, brez enega samega glasu proti. Evropski odgovor se še oblikuje.