Avramopoulos tarča naloga v Qatargatu

Grška poročila so Dimitrisa Avramopoulosa znova potegnila v afero Katargate. Po njihovih navedbah naj bi belgijske pravosodne oblasti izdale evropski nalog za prijetje zaradi plačil organizacije Fight Impunity, nevladne organizacije, povezane z Antoniom Panzerijem (in.gr). V javno dostopnem gradivu za zdaj ni belgijskega sodnega obvestila niti potrditve belgijskih medijev. To je prva stvarna omejitev primera.

Vprašanje naloga

Če nalog obstaja, bi se zadeva premaknila v sistem evropskega naloga za prijetje. To je mehanizem EU, s katerim pravosodni organ ene države članice od druge zahteva prijetje in predajo osebe zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni (Okvirni sklep 2002/584/PNZ, evropski portal e-pravosodje).

To ne bi bilo diplomatsko pogajanje. Belgija bi vložila zahtevo, Grčija pa bi prek svojih sodišč odločala, kako ravnati. Praktično to pomeni, da Grčija belgijskega primera ne bi preiskovala od začetka, grški sodniki pa bi vseeno lahko preverili, ali obstajajo pravne ovire, vprašanja temeljnih pravic ali domača pravila, ki vplivajo na izvršitev naloga.

Tu postane pomemben Avramopoulosov sedanji položaj. Zdaj je poslanec grškega parlamenta. Člen 62 grške ustave določa, da poslanca med parlamentarnim mandatom brez dovoljenja parlamenta ni mogoče prijeti, kazensko preganjati ali mu drugače omejiti svobode, razen če ga zalotijo pri storitvi hujšega kaznivega dejanja (grška ustava). Njegova domnevna izjava, da se ne bo skliceval na imuniteto, lahko politično napetost zmanjša. Ne odgovori pa na pravno vprašanje, ali mora najprej odločati parlament.

Zakaj so plačila pomembna

Fight Impunity je povezava, zaradi katere zadeva presega grško notranjepolitično zgodbo. Panzeri je nevladno organizacijo ustanovil po odhodu iz Evropskega parlamenta. Euronews je leta 2022 poročal, da je Avramopoulos priznal prejem 60.000 evrov od te organizacije, pri čemer je trdil, da je bilo plačilo zakonito in prijavljeno (Euronews).

Grška poročila zdaj omenjajo višje zneske, približno od 70.000 do 75.000 evrov, vendar razlika javno še ni pojasnjena (in.gr). To je pomembno, ker javna evidenca ostaja neenotna. Plačilo je lahko relevantno za preiskovalce, ne da bi samo po sebi dokazovalo podkupovanje, kazenski naklep ali zavestno sodelovanje v hudodelski združbi.

Belgijski spis je dobil večjo težo, potem ko je Panzeri privolil v sodelovanje s tožilci. Reuters je poročal, da je obljubil informacije o metodah, denarnih tokovih, državah in osebah, ki naj bi bile vpletene (Reuters). To lahko pojasni, zakaj so stara plačila še vedno politično nevarna. Pravno jedro pa ostaja neodgovorjeno: kaj Belgija Avramopoulosu sploh očita, če mu očita karkoli?

Vrzel odgovornosti

Katargate je Evropski parlament že prisilil v zaostritev pravil o dostopu, prijavah interesov in lobiranju, potem ko je škandal razkril šibke notranje nadzore (Evropski parlament). Poznejši etični organ EU je med institucije uvedel skupne standarde ravnanja, ne more pa voditi kazenskega postopka ali izvršiti naloga za prijetje (Evropska komisija).

Ta razlika je bistvena. Evropska komisija lahko nosi ugledno škodo, če se v spisu znova pojavi nekdanji visoki predstavnik EU. Postopka pa ne nadzoruje. V rokah ga imajo belgijski tožilci, grška sodišča in morda grški parlament.

Vzvodi so zato razporejeni nerodno. Belgijski preiskovalci lahko, če nalog obstaja, zadevo potisnejo čez mejo. Grške institucije lahko naslednji korak upočasnijo, filtrirajo ali pogojujejo. Avramopoulos lahko obljubi sodelovanje, ne more pa sam določiti ustavne poti.

Odprta vprašanja so ozka, a pomembna. Je Belgija izdala nalog? Ga je Grčija uradno prejela? Katera kazniva dejanja naj bi bila očitana? Mora parlament odvzeti imuniteto, preden lahko grške oblasti ukrepajo?

Dokler teh odgovorov ni, zadeva ostaja med navedbo in dokazom. Pozno življenje afere Katargate zdaj preizkuša, ali lahko evropski pravni mehanizmi sledijo dokazom, ne da bi funkcija, imuniteta ali nekdanji položaj v EU zameglili mejo.