Nizka Donava ustavila reaktorje

Donava pri romunski jedrski elektrarni Cernavodă trenutno nosi približno 1.630 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je približno tretjina običajnega julijskega pretoka (Agerpres, Știrile ProTV). Tristo kilometrov višje ob toku, pri madžarski elektrarni Paks, je vodomer padel na –118 centimetrov, kar je lokalni rekord (Telex).

Jedrske elektrarne reke potrebujejo za hlajenje. Reaktor v električno energijo pretvori le del toplote, preostanek pa mora sistem varno odvesti z vodo. Če je reka prenizka ali pretopla, elektrarna toplote ne more več zanesljivo oddajati, zato morajo operaterji proizvodnjo zmanjšati ali reaktor ustaviti.

To se je ta teden zgodilo na dveh koncih donavskega bazena. Romunija je ustavila oba reaktorja v Cernavodă in iz omrežja umaknila približno 1.300 MW moči. Predsednik Ilie Bolojan je ocenil, da je to blizu petini porabe električne energije v državi (HotNews). Madžarsko državno podjetje MVM je 29. julija začelo ustavljati tretji blok elektrarne Paks, ki sicer proizvede skoraj polovico madžarske elektrike (TVP World, HVG).

Nobena od zaustavitev ni bila nesreča. Obe sta bili preventivni. Romunsko ministrstvo za energijo je opozorilo, da bi okvara ene same hladilne črpalke lahko pomenila popravila, dolga tudi do enega leta (Mediafax). Dvotedenska zaustavitev je v takem razmerju manjša škoda.

Poceni elektrika odpade, dražja jo nadomesti

Ko je jedrska elektrarna zgrajena, je proizvodnja elektrike v njej razmeroma poceni. Ko taka proizvodnja izgine iz omrežja, jo nadomestijo plinske elektrarne, čezmejni uvoz ali drugi prilagodljivi viri, ki jih je mogoče hitro vključiti. Vsi so dražji. Ker se na veleprodajnih trgih elektrike cena praviloma oblikuje po najdražjem proizvajalcu, ki je še potreben za pokritje povpraševanja, se podraži celoten trg.

Po izpadu Cernavodă se je romunska veleprodajna cena za dan vnaprej zvišala za 22,1 evra, na 132,87 evra za megavatno uro. Na Madžarskem se je primerljiva cena zvišala za 26,50 evra, na 122,08 evra/MWh (Serbia Energy, Serbia Energy).

Romunija se je v nekaj urah iz neto izvoznice elektrike spremenila v neto uvoznico. Največji pritisk nastane med 20.00 in 23.00, ko poraba gospodinjstev doseže vrh, proizvodnja sončnih elektrarn pa izgine. V teh večernih urah je Romunija uvažala približno 1.700 MW, predvsem iz Bolgarije (Digi24, Profit.ro). Tudi ta opora je krhka: bolgarski vodomeri na Donavi pri Ruseju že kažejo –85 centimetrov, kar je pod prejšnjimi zgodovinskimi minimumi (ClubZ).

Kdo plača in kdo pridobi

Romunska gospodinjstva so za zdaj deloma zaščitena. Po navedbah uradnikov imajo domače pogodbe do konca leta fiksne cene (Romania Insider). Toda fiksne cene stroškov ne izbrišejo. Prenesejo jih na dobavitelje, ki morajo kupovati dražjo nadomestno elektriko, na prihodnje cenovne prilagoditve ali na državni proračun.

Industrijski porabniki skok veleprodajnih cen občutijo neposredneje. Bolojan je državljane in industrijo javno pozval, naj zmanjšajo večerno porabo, vladi v Romuniji in na Madžarskem pa sta pripravili krizne načrte za omejevanje odjema pri velikih porabnikih, pri čemer naj bi bolnišnice izvzeli (444.hu, Portfolio).

Pridobijo upravljavci plinskih elektrarn in izvozniki elektrike, ki prodajajo po višji ceni, določeni v urah pomanjkanja. Jedrski operaterji izgubijo proizvodnjo in prihodke.

To ni osamljen vremenski dogodek

Francosko računsko sodišče Cour des comptes je že dokumentiralo, da podnebne razmere jedrski proizvodnji vse pogosteje povzročajo izgube. Francoske elektrarne so v letih 2018, 2019 in 2020 vsako leto izgubile najmanj 1 TWh proizvodnje, ker so bile reke pretoplo ali prenizko vodnate (Argus). Donavski bazen zdaj kaže isti vzorec na reki, ki hladi reaktorje v štirih državah.

Romunski operater prenosnega omrežja ocenjuje, da bi se prvi blok Cernavodă lahko znova vključil okoli 4. avgusta, drugi pa okoli 10. avgusta (Profit.ro). Ti datumi so odvisni od dežja, ki ga napovedi za zdaj ne zagotavljajo. Širša težava bo ostala tudi po tej vročini: Evropa gradi čistejši elektroenergetski sistem, vendar njene najzanesljivejše nizkoogljične elektrarne še vedno potrebujejo hladno in dovolj obilno rečno vodo, ki je zaradi podnebnih sprememb vse manj samoumevna.