Rekorden ruski izvoz nafte skriva krizo goriva

Ukrajinski napadi z droni so uničili več kot petino ruskih rafinerijskih zmogljivosti, zaradi česar se pomanjkanje goriva širi po 55 od 83 ruskih regij. Hkrati natovarjanje surove nafte v ruskih zahodnih pristaniščih kaže na rekorden junij, približno 2,7 do 2,8 milijona sodov na dan. Iz države odteka več nafte kot kadarkoli, medtem ko Rusi čakajo v vrstah za bencin.

Razlaga je v tem, kaj rafinerije sploh počnejo. Surovo nafto predelajo v goriva, ki jih ljudje uporabljajo vsak dan: bencin, dizel in letalsko gorivo. Ukrajina ne poskuša ustaviti ruskega črpanja nafte iz tal, temveč uničuje rusko sposobnost, da to nafto spremeni v uporaben proizvod. Surovina, ki je doma ni več mogoče predelati, zato konča na izvoznih terminalih. To pojasnjuje, zakaj pomorske pošiljke rastejo, čeprav se bencinski servisi praznijo (Tagesspiegel).

Obseg škode kaže moskovska rafinerija. Leta 2024 je predelala približno 11,6 milijona ton surove nafte, zdaj pa naj bi bila več mesecev izključena iz obratovanja (Focus). Ko se ustavi en velik obrat, domači trg hkrati izgubi bencin in dizel. Proizvodnja bencina v Rusiji je padla na približno 90.000 ton na dan, kar je približno četrtino manj od junijskega dnevnega povprečja. Slabša se tudi kakovost goriva, ki ga Rusija še lahko proizvede. Po poročanju poljskih virov naj bi oblasti v sili znižale standard z Euro 5 na Euro 3, kar pomeni bolj umazano gorivo z višjo vsebnostjo žvepla, ker proizvodnja goriva višje kakovosti ne zadošča več za povpraševanje (Business Insider Polska, Money.pl).

Kdo plača v Rusiji

Prvi pritisk čutijo ruski potrošniki in kmetje. Krim je 21. junija ustavil prodajo goriva posameznikom. V Irkutsku so oblasti uvedle omejitve litrov na vozilo, prepovedale nakupe v kanistrih ter prednost namenile reševalnim službam in kmetijstvu (Devdiscourse/Reuters). Putin je priznal, da mora država zagotoviti gorivo pred žetvijo (Rzeczpospolita). Kmetijski minister Tatarstana je kmetom svetoval, naj si zagotovijo zaloge za deset dni do dva tedna (The Moscow Times).

Pritisk na proračun je konkreten. Rusija rafinerijam izplačuje subvencije v okviru t. i. blažilnega mehanizma, s katerim poskuša zadržati domače cene goriva. Samo maja so ta izplačila poskočila na 204 milijarde rubljev. Račun za subvencije raste v času, ko se javne finance že slabšajo: prihodki od nafte in plina so se v obdobju od januarja do maja medletno znižali za 30 odstotkov, zvezni primanjkljaj pa je dosegel 6,0 bilijona rubljev (KSE Chartbook). Poškodbe rafinerij spreminjajo tudi strukturo izvoza. Namesto dizla in bencina, ki zaradi predelave dosegata višjo ceno, Rusija izvaža več surove nafte, ki na sod prinese manj.

Ruska vojska bo pomanjkanje verjetno občutila zadnja, saj imajo vojaški uporabniki prednost. Poljski analitiki opozarjajo, da so trditve o takojšnjem pomanjkanju goriva na bojišču za zdaj hipoteza, ne potrjeno dejstvo (Onet).

Evropska težava ni na bencinskih servisih, temveč v politiki

Za evropske voznike je neposreden cenovni učinek za zdaj omejen. Več ruske surove nafte na svetovnem trgu bi lahko globalne cene nafte celo nekoliko znižalo (Tagesschau). Resnična težava je znotraj sankcijskega postopka Evropske unije.

Edina velika bolgarska rafinerija, obrat Neftochim v Burgasu, povezan z Lukoilom, zagotavlja približno 60 odstotkov goriva v državi. Sofija zdaj to odvisnost uporablja kot argument proti predlaganemu 21. svežnju sankcij EU, ki bi zaostril omejitve za lastništvo, povezano z Rusijo. Bolgarski zunanji minister je stališče opisal kot »zadržke«, ne kot formalni veto, toda energetski argument že oblikuje pogajanja (BNR News, Euronews).

Madžarska odvisnost ni le logistična, temveč tudi dobičkonosna. Tamkajšnji predelovalec MOL kupuje rusko nafto Urals s popustom, končne proizvode pa ceni glede na globalno referenčno nafto Brent, zato razliko zadrži kot maržo. Budimpešta je okrog tega razmika zgradila davek na izredne dobičke (24.hu). Strožje sankcije, ki bi zmanjšale popust pri nafti Urals, bi zmanjšale tako MOL-ovo maržo kot vladno davčno osnovo.

KSE je medtem ocenil, da je samo aprila rusko surovo nafto ali naftne proizvode prevažalo 192 tankerjev flote v senci. Ukrajinski napadi in sankcije EU zadevajo različna dela iste naftne verige. Napadi ustvarjajo fizično pomanjkanje znotraj Rusije. Sankcije poskušajo omejiti prihodke, ki jih Rusija ustvari s tem, kar še vedno izvozi. Dokler pa se države članice pogajajo o odvisnosti kopenskih rafinerij, tankerji flote v senci pa se prosto premikajo po morju, nobeno od teh orodij ne deluje v celoti.