Rheinmetall prevzel nadzor nad DOK-ING

Rheinmetall je prevzel 51-odstotni nadzor nad DOK-ING-om, hrvaškim specialistom za brezpilotna kopenska vozila in robote za razminiranje (Hrvatski izvoznici, Rheinmetall). Večinski delež običajno pomeni nadzor nad upravnim odločanjem, strateško usmeritvijo in izvozno politiko. Zagreb posel predstavlja kot nastanek »evropskega vozlišča za brezpilotne sisteme«, vendar lastniška razdelitev odločilni glas daje Rheinmetallu, v javno dostopnih dokumentih pa ni razvidno, katere varovalke bi ta nadzor omejevale.

Kaj je Rheinmetall prevzel

Osrednji proizvod DOK-ING-a je Komodo, težka hibridna platforma, zasnovana kot modularna osnova za ognjeno podporo, izvidništvo, logistiko in razminiranje (Biz Srbija). Ustanovitelj Vjekoslav Majetić je obdržal 49 odstotkov. Novo podjetje, preimenovano v Rheinmetall Unmanned Vehicles s sedežem v Zagrebu, to zmogljivost vključuje v širšo skupino proizvodov, ki zajema oklepna vozila, strelivo in sisteme zračne obrambe. Rheinmetall družbo vključuje v svoj industrijski sistem.

Glavni izvršni direktor Armin Papperger je ob predstavitvi v Zagrebu napovedal trajne naložbe (tportal.hr). Dejal je, da bo Rheinmetall najmanj podvojil dosedanje prihodke DOK-ING-a in ustvaril nova delovna mesta. Hrvaški mediji so poročali tudi o več sto milijonih evrov načrtovanih vlaganj, vendar teh številk Rheinmetall v objavljeni dokumentaciji ni potrdil, prav tako zanje ni neodvisne potrditve (Jutarnji list).

Regionalna dobavna veriga pod eno streho

Če DOK-ING postavimo ob Rheinmetallovo že obstoječo navzočnost v regiji, posamezne pogodbe dobijo podobo dobavne verige, ki jo lahko usmerja eno podjetje. V Romuniji je Rheinmetall pridobil paket pogodb za vozila, zračno obrambo in strelivo, vreden približno 5,7 mrd. evrov, z dobavami do let 2028 oziroma 2030 (DefenseRomania). Samo del za zračno obrambo presega 1,4 mrd. evrov (Adevărul).

S hrvaško hčerinsko družbo za brezpilotna vozila se lahko prihodnja naročila naravno nadaljujejo po isti poti. Mehanizem je konkreten: programi usposabljanja, pogodbe o vzdrževanju, rezervni deli, posodobitve programske opreme in certifikacijski standardi vse bolj vežejo kupca na obstoječega dobavitelja. Zamenjava pomeni ponovno usposabljanje posadk, preureditev logističnih verig in novo potrjevanje interoperabilnosti. Vsaka pogodba zato zviša strošek naslednje zamenjave dobavitelja. Tako nastaja obrambnoindustrijska odvisnost.

Italija je izpogajala trše pogoje

Najboljši preizkus hrvaškega izhodišča je italijanski dogovor z istim podjetjem. Ko je rimski nacionalni prvak Leonardo z Rheinmetallom sklenil partnerstvo za kopenska vozila, je izpogajal skupno podjetje v razmerju 50 : 50, s pravnim sedežem v Rimu in operativno bazo v La Spezii, pri čemer naj bi 60 odstotkov proizvodnih dejavnosti potekalo v Italiji (Leonardo). Hrvaška je dobila razmerje 51 : 49 v korist Rheinmetalla, brez javno dokumentiranega minimalnega deleža dela v državi ali izvoznih varovalk.

Italija je v pogajanja prinesla nacionalnega prvaka z obstoječimi proizvodnimi linijami in politično težo v Bruslju. Hrvaška je prinesla specializirano podjetje in nujo. Pogoji odražajo razliko v pogajalski moči. Skupna podjetja, v katerih nobena stran nima popolnega nadzora, se premikajo počasneje; tak primer je francosko-nemška skupina za kopenske sisteme KNDS, katere načrtovana uvrstitev na borzo je bila nedavno odložena zaradi dvomov o industrijski zmogljivosti (Zonebourse). Večinski prevzemi se zaprejo hitreje.

Kdo mora Hrvaški odgovoriti

Javno dostopni podatki pojasnjujejo, zakaj je Rheinmetall želel DOK-ING. Ne pojasnjujejo pa, ali bo intelektualna lastnina podjetja v bistvenem obsegu ostala na Hrvaškem in ali se bodo odločitve o izvozu sprejemale v Zagrebu ali Düsseldorfu. V navedenih poročilih ni javnih dokazov o hrvaškem preverjanju tujih neposrednih naložb, torej postopku, s katerim vlade presojajo tuji nadzor nad strateškimi podjetji, niti o parlamentarni razpravi ali presoji koncentracije (Rheinmetall).

Evropska poraba za ponovno oboroževanje narašča. Države brez velikega nacionalnega prvaka se pri vsakem takem poslu srečujejo s strožjo različico iste izbire: sprejeti vključitev v proizvodno in vzdrževalno mrežo enega podjetja ali izpogajati varovalke, ki ohranijo lokalni nadzor nad tem, kaj se proizvaja, prodaja in izvaža. Hrvaška vlada brani oznako evropskega vozlišča. Za zdaj ni pokazala varovalk, zaradi katerih bi ta oznaka držala.