Prevoz po Renu in Donavi se draži

Po poročanju romunskih lokalnih medijev ladje za prevoz žita pri Calafatu na severnem bregu Donave zaradi prenizkega vodostaja ne morejo varno natovoriti tovora. Podobne težave imajo na Renu, kjer tovorne ladje plujejo le z delom običajne nosilnosti, BASF pa je v Ludwigshafnu omejil kemično proizvodnjo (Reuters via MarketScreener). Nizek vodostaj je tako hkrati prizadel obe glavni evropski rečni prometni poti: ladje na posamezni plovbi prepeljejo manj tovora, stroški posadke, goriva in pristaniških storitev pa ostajajo skoraj enaki.

Zaradi plitvejše vode je dražja vsaka tona tovora

Rečni prevoz lahko postane negospodaren, še preden pristojni organi ustavijo plovbo. Ko se globina vode pod plovilom zmanjša, mora kapitan zmanjšati količino tovora, da je ugrez dovolj majhen in trup ne zadene ob rečno dno. Upravljavec pristanišča Krems ob Donavi v Avstriji je za lokalne medije povedal, da so lahko večje ladje pri približno 1,5 metra globokem plovnem kanalu natovorile le od 200 do 300 ton namesto največ 2.000 ton (Bezirksjournal). Ker se stalni stroški plovbe ne zmanjšajo, se porazdelijo na precej manj tovora, zato cena prevoza na tono skokovito naraste.

Enak mehanizem je podražil prevoz po Renu. Vodomer pri Kaubu, katerega meritve so ključne za plovbo po srednjem Renu, je 12. septembra kazal od 21 do 26 centimetrov, medtem ko primerjalna oznaka nizkega vodostaja znaša 77 centimetrov (ELWIS). Nemški Zvezni inštitut za hidrologijo je potrdil, da je voda na nekaterih odsekih že avgusta dosegla ali presegla prejšnje najnižje ravni (BfG). Cena prevoza na relaciji Rotterdam–Karlsruhe se je od konca junija do konca julija približno potrojila, s približno 45 evrov na 150 do 155 evrov za tono (Industrieanzeiger).

Na Donavi so romunski hidrologi za september napovedali pretok pri Baziașu, kjer reka priteče v Romunijo, v višini približno 1.400 kubičnih metrov na sekundo. Po njihovi oceni bi bil to nov septembrski minimum (Observator News, EVZ). Bolgarski vodomeri so 12. septembra vzdolž celotnega nacionalnega odseka kazali vrednosti precej pod izhodiščno ničelno točko posamezne postaje, od katere merijo višino vode; negativne vrednosti pomenijo neobičajno nizek vodostaj (Utro Ruse, BTA). Srbska blagovna borza je donavsko pot proti romunskemu črnomorskemu pristanišču Constanța opisala kot »praktično prekinjeno«, vendar gre za oceno udeležencev na trgu, ne za uradno ugotovitev o zaprtju plovne poti (RTS).

Tovarne ob Renu, kmetje ob Donavi

Po Renu v kemične obrate prihajajo surovine, po spodnji Donavi pa proti izvoznim pristaniščem potuje požeto žito. Suša zato gospodarstvi ob obeh rekah prizadene različno.

Kompleks BASF v Ludwigshafnu po vodi prejme približno 40 odstotkov surovin, družba pa je po poročanju Reutersa kupce že opozorila na omejeno dobavljivost nekaterih izdelkov (Reuters via MarketScreener). Ker so obrati proizvodno povezani, lahko pomanjkanje ene kemične surovine ustavi širši del verige. Cestni in železniški prevoz lahko prevzameta del nujnih pošiljk, vendar niti izredne izjeme od nedeljske prepovedi vožnje tovornjakov ne morejo nadomestiti zmogljivosti rečne flote (Ingenieur.de).

Ob spodnji Donavi največje breme nosijo kmetje, ki imajo požeto žito, malo skladiščnih zmogljivosti in premalo denarnih rezerv za pokrivanje stroškov do plačila. Vsak dan zamude odlaga prihodke in povečuje nevarnost poslabšanja kakovosti žita. Uradne evidence o količini tovora, ki je obstal pri Calafatu, ni, prav tako ni celovitega pregleda, kam se je preusmeril tovor, ki ga zaradi nizkega vodostaja niso prepeljali po Renu.

Kdo nosi stroške in kdo lahko zaračuna več

Stroški se porazdeljujejo neenakomerno. Davkoplačevalci na Madžarskem in v Romuniji že financirajo izredno poglabljanje rečne struge (Hungarian government, HotNews). Kmetje ob Donavi plačujejo skladiščenje in dlje čakajo na prihodke, industrijski kupci ob Renu pa doplačujejo za prevoz ali sprejemajo poznejše dobave. Lastniki redkih plovil z majhnim ugrezom ter ponudniki prostih silosov in železniških zmogljivosti lahko zaradi pomanjkanja zaračunajo več.

Nizek vodostaj je na obeh rekah hkrati podražil prevoz vsake tone tovora ter najbolj prizadel kmete z malo denarnimi rezervami in tovarne, odvisne od rečnega prometa. Skupna količina neprepeljanega tovora še ni izmerjena. Brez tega podatka ni mogoče zanesljivo presoditi, ali gre za resno motnjo na posameznih odsekih ali za odpoved celotnega prometnega omrežja.