Romunija ukinja 87 dodatkov za 700 milijonov evrov

Nova romunska zakonodaja o plačah v javnem sektorju, objavljena danes, odpravlja 87 od 151 kategorij dodatkov za javne uslužbence, preostale pa omejuje na 20 odstotkov osnovne plače (Digi24). Parlament jo mora sprejeti do 1. julija, sicer Romunija ne bo mogla sprostiti več kot 700 mio. evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), evropskega pokoronskega sklada, v katerem je vsako izplačilo vezano na konkretno reformno zavezo. Sindikati, sodniki in sodno osebje se pripravljajo na odpor. Vsaj štiri druge države članice imajo podobno težavo: domača politika se zaletava v evropske pogoje, rok pa je za vse isti. 31. avgusta se izteče pravna možnost črpanja, po kateri Evropska komisija samodejno zmanjša neporabljene zneske iz RRF.

Vlade bi, države ne sledijo

Romunska vladna koalicija ima v parlamentu glasove. Toda policijski sindikati napovedujejo, da bodo izvajanje zakona »blokirali z vsemi pravnimi sredstvi«. Sodniki trdijo, da jim reforma plače znižuje za približno 11 odstotkov in s tem posega v sodniško neodvisnost. Sodišče v Bukarešti je vladi že naložilo izplačilo zaostalih sodniških plač, ob neizpolnitvi pa tudi dnevne denarne kazni (Romania Insider).

V Budimpešti ovira sedi znotraj same države. Nova madžarska vlada Pétra Magyarja želi izpeljati reforme, vendar se institucije iz Orbanovega obdobja upirajo. Sodišča še vedno vodijo kadri, imenovani v prejšnjem režimu. Univerzitetne fundacije, vzpostavljene za preusmerjanje državnega premoženja, ostajajo zasidrane. Magyar mora izpolniti 27 pravnodržavnih »supermejnikov« o neodvisnosti sodstva, boju proti korupciji in preglednosti javnega naročanja, preden lahko Madžarska prejme kateri koli del svoje 10,4 mrd. evrov vredne dodelitve. Doslej ni prejela niti evra (Portfolio, Euobserver).

Če se Romunija in Madžarska trudita izpolniti pogoje, Portugalska tiho spreminja pravila, po katerih se izpolnjevanje sploh preverja. Lizbona je, potem ko je že prejela velik del svoje dodelitve, predlagala zakon, ki bi prag za predhodni nadzor računskega sodišča dvignil s 750.000 evrov na 10 mio. evrov. To bi večino javnih naročil izvzelo iz preverjanja pred podpisom pogodbe. Predsednik sodišča je opozoril, da bi nastala »območja brez nadzora«, vredna več milijard evrov na leto. Organ, ki bi moral nadzirati porabo evropskega denarja, se redči zato, da bi se poraba pospešila.

Evropski parlament je ostreje potegnil črto pri Slovaški. 20. maja je s 347 glasovi proti 165 Evropsko komisijo pozval, naj razmisli o zamrznitvi slovaških sredstev, pri čemer je navedel ukinitev protikorupcijskih organov in sum goljufij pri denarju za razvoj podeželja (European Parliament, Denník N). Resolucija nima pravne moči, vendar je prišla nekaj dni po tem, ko je Komisija po preiskavi OLAF, evropskega urada za boj proti goljufijam, že zmanjšala slovaško dodelitev.

Precedens, ki ga je postavila Poljska

Nad vsemi štirimi primeri visi Poljska. Februarja 2024 je Komisija Varšavi po prihodu vlade Donalda Tuska odmrznila 137 mrd. evrov, čeprav parlament še ni sprejel nobenega zakona o reformi sodstva. Zadostoval je »akcijski načrt« (European Papers). Dve leti pozneje je poljski predsednik Nawrocki vložil veto na ključne pravosodne zakone. Sodniki so odmrznitev sredstev izpodbijali pred Sodiščem EU, kjer je generalna pravobranilka že postavila vprašanje, ali so bili mejniki dovolj strogi. To je prvi resen pravni preizkus diskrecijske pravice Komisije v okviru RRF.

Kdo odloča, ko rok poteče

RRF daje Komisiji skoraj popolno presojo pri oceni, ali reforma »zadovoljivo izpolnjuje« določen mejnik. Domači akterji, denimo sindikati, sodišča ali poklicna združenja, nimajo formalnega postopka, s katerim bi lahko takšno presojo izpodbijali (Verfassungsblog). Noben mejnik iz RRF doslej še ni bil formalno zavrnjen.

Romunski sindikati zakona pravno ne morejo ustaviti. Madžarske podedovane institucije se morda ne bodo premaknile dovolj hitro. Portugalska prazni nadzorne organe, ki spremljajo evropsko porabo. Slovaška zavrača parlamentarni pritisk. Poljska pa je že pokazala, da lahko politično sprejemljiva vlada milijarde prejme tudi na podlagi obljub. 31. avgust bo pokazal, ali je pogojevanje evropskega denarja z reformami zavezujoč mehanizem ali še en rok, okoli katerega se na koncu pogaja.