Romunija brani oceno BBB-

Romunsko ministrstvo za finance se je 14. julija sestalo s predstavniki agencije Fitch Ratings, da bi ubranilo investicijsko bonitetno oceno države (HotNews). Odločitev bo znana 31. julija. Romunija ima oceno BBB- z negativnimi obeti, kar je najnižja stopnja pred »špekulativno« oceno, ki jo vlagatelji navadno imenujejo junk (Știrile ProTV). Znižanje ocene bi zmanjšalo krog vlagateljev, ki smejo ali želijo imeti romunske državne obveznice, podražilo zadolževanje države in zaostrilo kreditne pogoje v gospodarstvu.

Primanjkljaj se zmanjšuje, gospodarstvo pa krči

Finančni minister Alexandru Nazare je Fitchu predstavil zmanjševanje primanjkljaja, napredek pri reformah in črpanje evropskih sredstev. Del te zgodbe potrjuje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD): romunski primanjkljaj, torej razlika med javnofinančnimi prihodki in odhodki, se je z 9,3 odstotka BDP v letu 2024 znižal na 7,9 odstotka v letu 2025, za leto 2026 pa EBRD napoveduje 6,2 odstotka. Konec leta 2025 se je javna poraba medletno zmanjšala za 11 odstotkov (EBRD). Bonitetne agencije ne gledajo le ravni primanjkljaja, temveč tudi smer gibanja, zato trend pomaga Bukarešti.

Težava je, da se gospodarstvo pod tem popravkom hitro ohlaja. Rast je leta 2025 znašala le 0,7 odstotka, prvo četrtletje 2026 je prineslo krčenje, celoletna napoved pa se je znižala na -0,2 odstotka (EBRD). Romunija torej reže izdatke v gospodarstvu, ki se že krči. Fitch mora presoditi, ali je to znak proračunske discipline ali krhkosti.

Pritisk povečuje inflacija. Cene so se maja zvišale za 10,85 odstotka, kar zmanjšuje kupno moč gospodinjstev in omejuje manevrski prostor centralne banke (Romania Insider). Romunska narodna banka ohranja ključno obrestno mero, referenčno mero, ki vpliva na ceno zadolževanja v gospodarstvu, pri 6,5 odstotka: dovolj visoko, da pritiska na posojilojemalce, vendar ne dovolj, da bi hitro znižala inflacijo (International Investment).

Trgi Romunijo že obravnavajo kot bolj tvegano od sosednjih držav. Donosnost desetletnih državnih obveznic je približno 6,7 do 6,8 odstotka, precej nad poljskimi približno 5,7 odstotka (Romania Insider, Subiektywnie o Finansach). Lej se giblje okoli 5,23 za evro (ECB), več kot polovica javnega dolga pa je po podatkih z obvezniških trgov denominirana v tujih valutah (Bondfish). Zaupanje trgov je zato strukturna ranljivost, ne le vprašanje razpoloženja: če lej oslabi, se strošek servisiranja obstoječega deviznega dolga v lejih samodejno poveča, novo zadolževanje pa postane dražje. Stroški obresti bi se lahko do leta 2028 približali 9 odstotkom javnofinančnih prihodkov, kar je raven, pri kateri začne tudi zmerna zadolženost izrivati druge izdatke (Bondfish).

Kdo nosi prilagoditev

Koristi ohranitve investicijske ocene so jasne: zakladnica se lahko zadolžuje pri širšem krogu vlagateljev, bankam, ki imajo državne obveznice, ni treba knjižiti večjih izgub, servisiranje dolga pa ostane obvladljivo.

Poraženci so vidni v agregatnih podatkih, precej manj pa v podrobnostih politike. Realne plače so se z 8-odstotne rasti v letu 2024 od sredine leta 2025 prevesile v približno 5-odstotni padec, zasebna poraba pa je skoraj zastala (EBRD). Romunska narodna banka opozarja, da so tveganja za finančno stabilnost še vedno povečana, črpanje evropskih sredstev pa negotovo (Romania Observer). Iz objavljenih podatkov pa ni mogoče natančno razbrati, kateri ukrepi najbolj povzročajo ta pritisk: višji DDV, zamrznitve v javnem sektorju, zadrževanje pokojnin ali krčenje regionalnih pogodb. Razprava o romunski bonitetni oceni temelji na odstotkih primanjkljaja. Dokazov o tem, kdo plačuje popravek, je bistveno manj.

Grška izkušnja je poučna. Po letih bolečega prilagajanja so grške banke in država znova pridobile investicijsko oceno. Vendar nove vloge prinašajo le 0,35 odstotka, nova posojila pa stanejo 4,65 odstotka (Bank of Greece). Tržna verodostojnost se je obnovila precej prej kot finančni položaj gospodinjstev.

Kaj Fitch v resnici presoja

Pot romunskega primanjkljaja se izboljšuje. To ni nepomembno. Toda Fitch ne presoja le, ali se je primanjkljaj lani zmanjšal. Presoja, ali lahko popravek vzdrži krčenje gospodarstva, dvomestno inflacijo in politični pritisk, ki ga obe okoliščini ustvarjata. Vlada, ki reže izdatke, medtem ko se volivci iz meseca v mesec počutijo revnejše, opravlja preizkus verodostojnosti, ki se ne konča 31. julija. Proračunska aritmetika lahko zadošča za eno bonitetno presojo. Vztrajanje pri tej smeri skozi recesijo, brez široke politične podpore proračunski disciplini, je precej težji preizkus, ki se začne dan po objavi Fitcha.