Romuniji grozi izguba EU milijard

Romunski parlament mora do 31. avgusta sprejeti šest reformnih zakonov. Če tega ne stori, lahko Evropska komisija zamrzne preostali del romunskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pandemskega programa EU, ki državam članicam izplačuje nepovratna sredstva in posojila v zameno za preverljivo izvedene reforme. Končni rok velja za vse države EU, vendar je romunska težava posebna: politično najtežje reforme so ostale za konec.

Denar za dokazila

Mehanizem za okrevanje in odpornost deluje kot pogodba o rezultatih. Uredba 2021/241 določa, da lahko Komisija začasno ustavi del plačila ali celotno plačilo, če dogovorjeni mejniki niso »zadovoljivo izpolnjeni«. Nacionalna zakonodaja šteje kot dokaz. Če parlament zakon spremeni mimo dogovora z Brusljem, lahko mejnik kljub formalnemu sprejetju pade.

Dva od šestih zakonov sta 1. julija v senatu padla za tri glasove. Začasni premier Ilie Bolojan je 15. julija opozoril, da mora tudi sprejete zakone potrditi Komisija. Sprejetje zakona je nujen pogoj. Denar prinese šele prava različica zakona.

Šest zakonov zajema plače v javnem sektorju, pravila integritete pri ANI, romunski protikorupcijski agenciji, prostorsko načrtovanje, razogljičenje, karierni sistem javnih uslužbencev in spodbude pri pobiranju davkov (Romania Insider, RRI). Vsak zakon nekomu nalaga strošek. Javni uslužbenci se soočajo s preureditvijo plačnega sistema. Funkcionarji s strožjim nadzorom nasprotij interesov. Energetska podjetja z zahtevami razogljičenja.

Kdo se čemu odpoveduje in kdo potrebuje denar

Tisti, ki naj bi sprejeli te stroške, niso nujno isti kot kraji in ustanove, ki čakajo na denar. Več kot 5.300 pogodb za lokalne šole, bolnišnice in občinsko infrastrukturo je odvisnih od nadaljnjih izplačil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Minister za razvoj Cseke Attila je roke za projekte podaljšal do 30. avgusta in hkrati opozoril, da novega podaljšanja ne bo. Romunija je 23. junija že prejela 2,25 milijarde evrov četrtega obroka. Preostanek je zdaj v celoti odvisen od naslednjih potez parlamenta.

PSD, največja stranka v koaliciji, je s sindikati pripravljala dopolnila, ki bi omilila plačni zakon. Doma je to politično razumljivo: sindikati ščitijo javne uslužbence. Toda vsako dopolnilo, ki vsebinsko spremeni romunsko zavezo Bruslju, povečuje tveganje prav tiste zavrnitve Komisije, pred katero svari Bolojan.

Če Romunija izgubi nepovratna sredstva, vrzeli ne more preprosto zapolniti z zadolževanjem. Država je že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, torej v evropskem nadzornem postopku za vlade, ki presegajo fiskalne omejitve. Bruselj od Romunije zahteva znižanje proračunskega primanjkljaja. Dodatno zadolževanje bi poglobilo prav težavo, ki jo mora Romunija po zahtevi EU odpraviti.

Komisija lahko v isti odločitvi plača in zadrži

Španija kaže, kako takšna pogojenost deluje v praksi. Komisija je odobrila šesto špansko plačilo v bruto vrednosti 7,021 milijarde evrov, sprostila 302 milijona evrov, ki jih je prej zadržala, in hkrati obdržala 537 milijonov evrov zamrznjenih zaradi treh neizpolnjenih ciljev. Pogojenost ni izbira med vsem in nič. Komisija v isti odločitvi nagradi preverjene reforme in zadrži denar za nedokončane.

Romunija je prva leta mehanizma prestala z manj spornimi koraki: javnimi naročili, investicijsko porabo in zagonom projektov. Politično dražje reforme so ostale za konec. Težava Romunije ni več, ali zna najti projekte za evropski denar. Zdaj mora hitro dokazati, da lahko koalicija sprejme reforme, ne da bi iz njih izbrisala obljube, za katere Bruselj plačuje.