Romunija sestrelila dva drona, Litva izgubila sled

Dva romunska lovca F-16 sta v soboto ob 17.43 vzletela iz letalskega oporišča Borcea in nekaj minut po vstopu v romunski zračni prostor sestrelila oba prihajajoča drona (MApN, Reuters). Naslednje jutro so Natovi lovci nad Litvo v megli izgubili stik z neznanim objektom, domnevni ostanki drona pa so poškodovali osebni avtomobil (15min). Romunija lahko pove, kje je zadela cilja, ne pa še, kdo ju je poslal. Litva in Poljska se ne strinjata, od kod je priletel objekt.

Kot smo poročali ob prvih informacijah o sestrelitvah (To Brief), se je Romunija odzvala, še preden je grožnja vstopila v njen zračni prostor. Prvi dron je v romunski zračni prostor vstopil ob 17.59, romunska letala pa so oba sestrelila nad romunskimi teritorialnimi vodami pri pristanišču Sulina, prvega ob 18.01, drugega ob 18.05 (MApN, MApN update). Romunski radar je tarči spremljal nad Črnim morjem, romunska letala pa so ju sestrelila.

Kaj je Bukarešta pokazala in česa ni

Ministrstvo tarči opredeljuje kot reaktivna napadalna brezpilotna letalnika iz družine Geran, kakršne uporablja Rusija. V posodobljenem obvestilu ne navaja izstrelišča, upravljavca, predvidenega cilja ali celotne poti leta (MApN update). V nobenem od obvestil ni radarskih sledi ali ugotovitev pregleda ostankov, na podlagi katerih bi lahko kdo zunaj vlade preveril te sklepe.

Začasni obrambni minister Radu Miruță je v nedeljo namignil, da bi lahko šlo za novejšo različico Geran-4 (Agerpres). To je bila njegova javna izjava, ne podatek iz pisnega poročila. Tudi če ima prav, natančnejša oznaka pove, za kakšno orožje gre, ne pa, kdo je drona izstrelil.

Nad Litvo se je radarska sled izgubila

Natovi lovci v letalski bazi Šiauliai so v nedeljo ob 6.15 dobili ukaz za vzlet, da bi identificirali objekt, ki je letel proti severu. Litovski radar je kazal, da objekt prihaja s Poljske (LRT). Šlo je za italijanska lovca Eurofighter v Natovi patrulji (Reuters). Objekt sta dosegla, vendar ga nista mogla identificirati.

Obrambni minister Robertas Kaunas je povedal, da je radar objekt spremljal, vendar ga piloti zaradi megle niso videli; za oceno nevarnosti so ga morali opaziti neposredno (LRT). Radarska sled je nato izginila. Okoli 7.28 je policija prejela prijavo o padcu nečesa v bližini kraja Juodžionys v okrožju Pasvalys. Odlomki so poškodovali avtomobil, pri tem pa se ni poškodoval nihče (15min).

Varšava pravi, da njeni radarji niso potrdili preleta iz Poljske, nobena od vlad pa ni objavila svojih radarskih sledi (Onet/PAP). Dve sosednji zaveznici tako podajata nasprotujoči si razlagi istega leta. Javnost nima podatkov, s katerimi bi ju lahko primerjala.

Kaunas je razbitine označil za verjetne ostanke ukrajinskega drona FP-1, ki naj bi sodeloval v napadu na Sankt Peterburg. Kijev se je opravičil in pojasnil, da bi lahko rusko elektronsko bojevanje (motnje signalov, ki lahko drone preusmerijo) ukrajinske drone spravilo s poti (Ukrainska Pravda). To je uradna razlaga, ne ugotovitev forenzične preiskave. Pojasnila bi, kako je ukrajinski dron prišel v Litvo, ne pokaže pa, iz katere smeri je objekt vstopil.

Kaj morata prestolnici še pojasniti

Oba incidenta sta se zgodila na vzhodnem robu Nata, v zračnem prostoru EU, v enem dnevu. Romunija je z lastnim radarskim sistemom in lovci prestregla dve tarči nad svojimi vodami. V Litvi so zavezniški lovci vzleteli pravočasno, vendar zaradi megle objekta niso mogli identificirati. Dokler Litva in Poljska ne objavita radarskih sledi in jih uskladita, ne moreta razjasniti, po kateri poti je objekt letel.

Bukarešta mora objaviti radarske sledi in ugotovitve pregleda ostankov, ki bi razkrile, kdo je drona izstrelil. Vilna in Varšava javnosti dolgujeta usklajeno rekonstrukcijo poti leta, ki jo sprejemata obe vladi.