Romuniji ostaja 70 dni za €15 billion

Sestavljanje romunske vlade je tudi finančno odštevanje. Država ima v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga financira EU, 38 neizpolnjenih mejnikov, zaradi česar ji grozijo finančni odbitki v vrednosti več kot 15 mrd. evrov, so poročali romunski mediji ob sklicevanju na vladno gradivo, predstavljeno 14. maja (Antena3, Digi24). Končni rok za izvedbo reform v okviru evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost, popandemičnega instrumenta, ki državam izplačuje sredstva šele po izpolnitvi dogovorjenih sprememb, je 31. avgust 2026 (Adnkronos). Do takrat je še 70 dni.

Odobritev še ni denar

Adrian Veștea, kandidat desnosredinske PNL za predsednika vlade, se predstavlja kot politik, ki lahko ta rok ujame. Njegov argument je pomemben zato, ker evropski sklad za okrevanje denarja ne izplača že ob politični odobritvi načrta. Po Uredbi 2021/241 je zaporedje strogo: Romunija vloži uradni zahtevek, Evropska komisija preveri, ali so bile konkretne reforme dejansko izvedene, šele nato se sredstva nakažejo.

Romunska izvedba kaže, kaj to pomeni v praksi. Najprej so prišli lažji koraki: javna naročila, pogodbe, institucionalna postavitev. Težje reforme, med njimi preureditev pokojninskega sistema, pravila o plačah v javnem sektorju in pobiranje davkov, so ostale za konec. Prav v tej skupini je večina od 38 odprtih mejnikov. Komisija je maja Romuniji predhodno odobrila četrti zahtevek za plačilo v vrednosti 2,62 mrd. evrov (Adevărul). Mehanizem deluje, kadar so mejniki izpolnjeni. Ko niso, se ustavi.

Zastoj v pogajanjih med PSD, socialdemokrati in največjo stranko, PNL ter AUR, nacionalistično-populistično stranko, zato ni samo vprašanje razdelitve ministrstev. Vlada, ki opravlja tekoče posle, lahko vzdržuje osnovno delovanje države, nima pa parlamentarne opore za sprejetje strukturnih zakonov, ki jih zahtevajo preostali mejniki: zakonodaje o pokojninah, plačah v javnem sektorju in davčni upravi. Brez polne vlade in delujoče večine ti zakoni ostajajo nenapisani, rok pa teče.

Dva roka, en pritisk

Rok za evropska sredstva ni edini pritisk Bruslja na Romunijo. Junijski sveženj evropskega semestra za leto 2026, letnega gospodarskega pregleda držav članic, je Romunijo označil kot državo s »čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji« in pozval k hitrejši fiskalni konsolidaciji (European Commission). Romunija je že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku EU za odpravo proračunskega primanjkljaja nad 3 odstotke BDP, kar zahteva vlado, ki lahko predloži verodostojen načrt prilagoditve (Council).

Gre za ločena evropska mehanizma, vendar skupaj ustvarjata isti pritisk. Če Romunija zgreši mejnike načrta za okrevanje, izgubi investicijski denar. Če prezre priporočila glede primanjkljaja, jo čaka strožji fiskalni nadzor. Pomladanska napoved Komisije Romuniji za leto 2026 napoveduje le 0,1-odstotno rast BDP (Mediafax), kar vladi, ki bi obtičala v političnem zastoju, pušča zelo malo proračunskega prostora. Bolgarija, Poljska in Italija se pod prenovljenimi pravili ekonomskega upravljanja EU, sprejetimi leta 2024, soočajo s svojimi različicami istega pritiska (European Parliament). Romunski primer je ostrejši, ker politična kriza in fiskalni rok sovpadata.

O čem je v resnici glasovanje

Bruselj ne izbira romunskih predsednikov vlad. Noben preverjen ultimat Komisije ali Sveta EU ne veže Veșteeve izvolitve na konkretno izplačilo. Toda evropska pravila zdaj določajo zunanje meje verodostojnega romunskega vladnega programa: reforme, potrebne za sprostitev preostalih sredstev za okrevanje, in fiskalne prilagoditve, potrebne za doseganje ciljev glede primanjkljaja.

Vprašanje je, ali bodo romunske stranke avgustovski rok obravnavale kot trdo omejitev ali kot še eno pogajalsko točko. Komisija je v preteklosti že pokazala prožnost in sprejela milejše cilje, kadar so se prvotni kazalniki izkazali za nedosegljive. Pogojenost se lahko upogne. A čez 70 dni se neizpolnjeni mejniki spremenijo v izgubljen denar. Glasovanje o vladi v Bukarešti je zato, tudi če ga poslanci ne predstavljajo tako, glasovanje o tem, ali lahko država še pobere sredstva, ki so ji bila obljubljena.