Romuniji grozi izguba 6 milijard €

V romunskem parlamentu čaka šest zakonov. Nobeden še ni sprejet. Vsak je vezan na reformo, ki jo Evropska komisija zahteva, preden sprosti naslednji obrok denarja iz evropskega mehanizma za okrevanje. Rok je 31. avgust (Digi24). Če ga Romunija zamudi, se denar ne prenese v naslednje obdobje. Izgubi ga.

Kako lahko odbor v Bukarešti blokira denar, zbran v Bruslju

Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski sklad po pandemiji covida-19, deluje drugače od večine evropskega financiranja. Državam ne povrne že nastalih stroškov, temveč plačuje dosežene rezultate. Vsaka članica je predložila načrt reform in naložb, razdeljen na »mejnike«, denimo sprejetje zakona, in »cilje«, denimo število obnovljenih stavb. Evropska komisija obroke izplača šele, ko presodi, da so mejniki izpolnjeni (European Commission, Council). Če država mejnik zgreši, se lahko plačilo delno ali v celoti ustavi (EUR-Lex).

Romunski načrt je vreden 28,5 milijarde evrov (European Commission). Od tega je 13,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki jih Romuniji ni treba vrniti. Preostanek so posojila: cenejša, kot bi se Romunija lahko zadolžila sama, vendar še vedno javni dolg. Po tretjem ponovnem pogajanju junija se je posojilni del zmanjšal na 6,64 milijarde evrov, nepovratna sredstva pa so ostala ohranjena. Minister za naložbe Dragoș Pîslaru je povedal, da mora država sprejeti še osem zakonov oziroma vladnih ukrepov (Curs de Guvernare).

Začasni premier Ilie Bolojan zato zahteva izredne parlamentarne seje v juliju, da bi zastoje odpravili. Med ključnimi zakoni je navedel urbanistični zakonik, ki je blokiran od decembra in je po njegovih navedbah povezan s približno 1 milijardo evrov sredstev. Podoben znesek je vezan na reformo plač v javnem sektorju (Digi24). Bolojan je v začetku junija ocenil, da je zaradi nedokončane zakonodaje ogroženih skupaj 5 do 6 milijard evrov (Mediafax). Parlament je medtem del zakonov sprejel in naj bi s tem zavaroval več kot 2,7 milijarde evrov, ki so bili ogroženi (EVZ). A samo pri mejniku, povezanem z zakonom o plačah, ostaja odprtih še 770 milijonov evrov (Financiarul).

Tveganje ni teoretično. Romuniji so tretji zahtevek za plačilo delno ustavili zaradi posebnih pokojnin in upravljanja podjetij v državni lasti. Skoraj 459 milijonov evrov ji ni uspelo več pridobiti nazaj (Știrile ProTV).

Mejniki izpolnjeni, obljube zmanjšane

Celoten mehanizem se izteče konec leta 2026; do takrat morajo biti opravljena vsa plačila (EUR-Lex). Reforma, ki pride prepozno, lahko zato pade iz pravnega okvira, četudi jo država na koncu sprejme.

Italija, največja prejemnica sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v EU, kaže še bolj prefinjeno težavo: tudi ko so mejniki formalno izpolnjeni, se lahko dejanski rezultat skrči. Program za vrtce se je začel s 4,6 milijarde evrov financiranja in načrtom za 264.000 novih mest. Po spremembah načrta se je financiranje znižalo pod 3,8 milijarde evrov, pričakovano število mest pa na 150.480 (Collettiva). Obrazci z mejniki so bili označeni kot izpolnjeni. Družine so dobile manj vrtcev.

S podobnim pritiskom rokov se sooča Portugalska. Bruselj jo opozarja, da mora zakonodajo o socialnih prejemkih dokončati do 31. avgusta, če želi zaščititi 620 milijonov evrov sredstev za okrevanje (Executive Digest). Evropsko računsko sodišče je v teh primerih prepoznalo sistemsko pomanjkljivost. Pri modelu mejnikov Evropska komisija in države članice ne morejo vedno jasno slediti denarju do ljudi, podjetij ali občin, ki ga na koncu dejansko prejmejo (European Court of Auditors).

Kdo prevzame zamudo

V javni razpravi nastopajo premierji in milijardni zneski. Manj vidne so občine, ki čakajo na cestne in bolnišnične projekte, ker se ti ne morejo začeti, dokler parlament ne sprejme zakonodaje, vezane na mejnike. Manj vidni so javni uslužbenci, katerih plačna struktura je odvisna od tega, katera različica reforme bo preživela glasovanje. Enako velja za izvajalce, katerih računi so vezani na javna naročila z roki iz mehanizma za okrevanje.

Parlament je sprejel rezervni zakon, ki omogoča, da se projekti, izločeni iz revidiranega načrta, nadaljujejo iz drugih evropskih virov ali iz državnega proračuna. To je previdnostni ukrep, vendar strošek samo prestavi. Kar naj bi plačala evropska nepovratna sredstva, lahko nazadnje plačajo romunski davkoplačevalci, ali pa se projekti preselijo v druge evropske programe, kjer že obstajajo svoje čakalne vrste.

EU se je skupaj zadolžila in ta denar vezala na nacionalne reforme. Zastoj v parlamentarnem odboru v Bukarešti ali Lizboni lahko zato zamrzne denar, zbran v Bruslju. Julijske izredne seje v Romuniji bodo pokazale, ali lahko šest zakonov preide parlament do 31. avgusta. Če ne, bo 770 milijonov evrov za reformo plač prva konkretna izguba, občine, zaposleni in izvajalci pa bodo posledice zgrešenega mejnika videli neposredno v svojih proračunih.