Romunija pred plačnim rokom EU

Romunija ima šest dni, da sprejme zakon o plačah v javnem sektorju, ki ga bo Bruselj lahko sprejel, sicer tvega izgubo približno 770 mio. evrov nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje (Bursa, Romania Insider). Rok se izteče 31. avgusta, vprašanje pa ni samo tehnično: Bukarešta mora dokazati, da si lahko privošči trajno zvišanje plač v državi, ki že zdaj beleži največji primanjkljaj v EU. Mehanizem za okrevanje in odpornost denar izplačuje šele takrat, ko vlade izvedejo dogovorjene reforme in naložbe (European Commission, EUR-Lex). Romunija je obljubila enoten plačni zakon. Evropska komisija zdaj preverja, ali predlagana različica še sodi v fiskalno pot, ki jo je država sama sprejela.

Vrzel v višini 4 mrd. lejev

Romunski mediji se sklicujejo na uradno sporočilo Evropske komisije, ki pri osnutku zakona navaja tri težave (Gândul, Digi24). Največja je obseg dodatnih izdatkov za plače. Po previdnejšem scenariju naj bi se masa plač povečala za približno 8 mrd. romunskih lejev na leto, novejše različice pa se približujejo 12 mrd. lejev. Komisija želi, da Bukarešta pred sprejetjem zakona pojasni, kako bo pokrila razliko v višini 4 mrd. lejev (Mediafax, RFI Romania). Poleg tega ima Romunija še neporavnane obveznosti do sodstva zaradi zaostalih izplačil, pri čemer ni razložila, kako jih bo financirala.

Začasni premier Ilie Bolojan je poudaril, da Bruselj predloga ni zavrnil, temveč je »postavil vprašanja in zahteval pojasnila« (Agerpres). Razlika je pomembna. Komisija ne presoja, ali je vsak plačni koeficient politično primeren, temveč ali je Romunija izpolnila zavezo, ki jo je dala v načrtu za okrevanje.

Zakaj trajna poraba spremeni računico

Zvišanje plač ni enako gradnji avtoceste. Ko država enkrat uzakoní višje plače v javnem sektorju, se ta izdatek ponavlja vsako leto in postane izhodišče za vse prihodnje proračune. Zato Komisija vrzeli v višini 4 mrd. lejev ne obravnava kot računovodske podrobnosti, temveč kot trajno fiskalno tveganje.

Romunija ima malo prostora za prevzem novih stalnih obveznosti. Podatki Eurostata, objavljeni julija, kažejo, da je javni dolg dosegel 60,1 odstotka BDP (Agerpres, Actmedia). Ta prag sproži domače pravilo, ki prepoveduje ukrepe, s katerimi bi se povečali skupni izdatki za zaposlene ali socialno pomoč. Primanjkljaj se je z 9,3 odstotka BDP leta 2024 znižal na 7,9 odstotka leta 2025, vendar Komisija napoveduje, da bo leta 2027 še vedno znašal 5,8 odstotka (HotNews). Država ostaja v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku EU za članice, ki kršijo fiskalna pravila Unije; njegovo zaostritev je Bruselj za zdaj zadržal, ker je ocenil, da je Bukarešta sprejela dovolj popravljalnih ukrepov (European Commission).

Ena od možnih izravnav je podaljšanje 10-odstotnega prispevka za zdravstveno zavarovanje na del pokojnin nad 3.000 lejev, ki naj bi se po veljavnih pravilih iztekel konec leta 2027 (Mediafax). Začasni minister za evropske naložbe Dragoș Pîslaru je poudaril, da bi bila to romunska fiskalna odločitev, ne davčno naročilo Evropske komisije (Digi24).

Kdo plača cenejši zakon

Če Romunija sprejme strožjo različico zakona, bodo neposredno zaščiteni projekti, ki se financirajo iz preostalih 2,58 mrd. evrov nepovratnih sredstev v zadnjem zahtevku za izplačilo: bolnišnice, odseki avtocest in šole (Mediafax). Zadržanost ustreza tudi upnikom in bonitetnim agencijam, saj je Komisija v korespondenci izrecno povezala nadomestne ukrepe z njihovimi pričakovanji (Gândul).

Strošek bodo nosili javni uslužbenci, ki so pričakovali višje dvige plač, in upokojenci, če se prispevek za zdravstvo podaljša. Pîslaru vztraja, da se sedanjih dohodkov ne bo znižalo, vendar omejeni dodatki in nižja referenčna vrednost, znižana s 4.100 na 4.000 lejev na zahtevo finančnega ministrstva, pomenijo počasnejšo rast plač v realnem smislu, potem ko se upošteva inflacija (DigiEconomic).

Grožnja ni teoretična. Pri tretjem romunskem zahtevku za izplačilo je Komisija pustila, da je 458,7 mio. evrov dokončno zapadlo, ker reforme posebnih pokojnin in upravljanja državnih podjetij niso bile pravočasno rešene (Agerpres, Romania Insider). Bukarešta lahko zaščiti nepovratna sredstva samo tako, da zakon poceni, najde trajen vir za pokritje dodatnih izdatkov ali del stroška prenese na upokojence in javne uslužbence prek počasnejše realne rasti dohodkov. To so tri možnosti. Koalicija se še ni dogovorila, katero bo izbrala.