Romunija čaka Bruselj za EU denar

Za Romunijo pri evropskem načrtu za okrevanje ni ključno, koliko denarja je vlada napovedala, temveč koliko ga bo Evropska komisija še priznala kot zasluženega. Začasni minister za evropska sredstva Dragoș Pîslaru trdi, da bo država počrpala več kot 90 odstotkov nepovratnih sredstev iz svojega načrta za okrevanje in odpornost (EVZ, Curs de Guvernare). To je za zdaj projekcija. Do 1. septembra je Romunija dejansko prejela približno 13 milijard evrov iz načrta, vrednega 20,1 milijarde evrov, torej okoli 64 odstotkov (Gândul, Aktual24). Preskok s 64 na 90 odstotkov zahteva, da Bruselj odobri še več milijard evrov. Tega še ni storil.

Denar prihaja iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega programa po pandemiji, ki državam ne plačuje za načrte ali podpisane pogodbe, temveč za izvedene reforme in naložbe (Evropska komisija). Kot smo poročali v nedeljo, se je romunsko obdobje izvajanja izteklo 31. avgusta, začasni premier Ilie Bolojan pa je priznal, da so neizvedene reforme državo že stale več sto milijonov evrov.

Dva zahtevka, brez nakazil

Pîslarujeva številka 90,58 odstotka sloni na dveh še nerešenih zahtevkih za plačilo. Peti zahtevek je Romunija vložila 14. avgusta, njegova bruto vrednost pa znaša 2,84 milijarde evrov (Agerpres, Mediafax). Pîslaru je dejal, da bi lahko predhodna odločitev Komisije trajala približno dva meseca (RFI România). Šesti, zadnji zahtevek naj bi sledil do 30. septembra (Profit.ro). Vložen še ni.

Vložitev zahtevka še ni plačilo. Denar se premakne šele po treh preverjanjih: Komisija potrdi, da je država izpolnila dogovorjene reformne korake in merljive cilje, finančni predstavniki držav članic pregledajo oceno, Bruselj pa nato podpiše odločitev o plačilu (EUR-Lex). Romunski naslov o 90 odstotkih zato šteje denar, za katerega vlada upa, da bo prestal ta postopek. Komisija tega še ni potrdila.

Zakon o plačah in premog

Del izgube je Romuniji že znan. Bolojan je dejal, da je država izgubila 770 milijonov evrov, ker parlament ni sprejel enotnega zakona o plačah v javnem sektorju, reforme, ki jo je Bruselj izrecno zahteval. Za blokado je obtožil PSD, največjo stranko v državi (HotNews, Euronews). Ta številka je Bolojanova domača ocena. Formalni odbitek bo določila šele končna presoja Komisije.

Drugo tveganje je premog. Romunija se je kot enega od mejnikov razogljičenja zavezala, da bo zaprla energetske bloke na lignit. Parlament je nato izglasoval, da elektrarni Turceni in Craiova ostaneta v obratovanju, Komisija pa je napovedala, da bo preverila, ali se lahko mejnik še vedno šteje za izpolnjen (Romania Insider, Agerpres). Bolojan je izpostavljenost ocenil na približno 100 milijonov evrov (Economica). Primer premoga je zahtevnejši od zakona o plačah, ker odpira vprašanje, ali lahko poznejše glasovanje v parlamentu razveljavi mejnik, ki ga je Bruselj prej že priznal kot izpolnjenega.

Vlade štejejo načrte, Bruselj šteje izvedbo

Razkorak med političnimi napovedmi in preverjenim denarjem ni romunska posebnost. Italijanska vlada je poročala o 153,2 milijarde evrov prejetih sredstev in 366 doseženih mejnikih, vendar je Corte dei conti, italijansko računsko sodišče, ugotovilo, da je bilo po vrednosti dokončanih le 12,4 odstotka projektov, več kot 75 milijard evrov pa je še v izvedbi (Struttura di missione PNRR, LavoriPubblici.it). Tudi Španiji, najuspešnejši izvajalki programa v EU, je Komisija pri šestem plačilu zadržala 537 milijonov evrov, ker nekateri cilji še niso bili dokončani (El País).

Vlade pričakovana plačila pogosto vštevajo še pred končanim bruseljskim preverjanjem. Pri Romuniji je ta razkorak večji, ker sta politični blokadi pri plačah in premogu bolj oprijemljivi, država pa si izpada težje privošči. Fitch Romunijo ocenjuje z BBB- in negativnimi obeti (Fitch). Vsak evro nepovratnih evropskih sredstev, ki odpade, mora romunska država nadomestiti z zadolževanjem pri tej bonitetni oceni, kar je dražje. Strošek se prelije na davkoplačevalce, javne storitve in proračun, ki že ima enega največjih primanjkljajev v EU.

Romunsko tveganje zato ni več, ali zna vlada napovedati evropski denar, temveč ali bo morala manjkajoča nepovratna sredstva nadomestiti z dražjim dolgom. Končni znesek bosta določili šele presoji Komisije o petem in šestem zahtevku.