Romunski premog ogroža zadnje izplačilo EU

Romunska poslanska zbornica je 5. avgusta s 180 glasovi proti devetim spremenila zakon o zapiranju premogovnih zmogljivosti. Namesto da bi se elektrarne na premog in lignit zapirale po vnaprej določenem koledarju, novo besedilo določa, da se nobena ne zapre, dokler nadomestne nizkoogljične zmogljivosti niso zgrajene, priključene na omrežje in komercialno delujoče (Agerpres, Europa FM). Težava za Bukarešto je, da je bil prvotni zakon podlaga za reformo, ki jo je Evropska komisija že potrdila in zanjo sprostila denar. Komisija je že naslednji dan opozorila, da bi sprememba lahko pomenila, da se reforma »ne šteje več za izpolnjeno« (HotNews, Ziare).

Zakon je zdaj pri predsedniku Nicușorju Danu, ki ga lahko podpiše, vrne parlamentu ali zahteva ustavno presojo (Bursa). Od njegove odločitve je odvisno, ali bo spor ostal notranji obračun romunske koalicije ali postal primer izvrševanja evropskih pravil.

Datum zaprtja je zamenjala obljuba brez roka

Dopolnilo sta podprli PSD, romunski socialni demokrati in največja vladna stranka, ter nacionalistična AUR. Fiksni izstop iz premoga spreminja v odprt pogoj: elektrarna ostane v obratovanju, dokler nadomestni viri niso nameščeni, povezani z omrežjem in komercialno operativni (Agerpres). PNL, desnosredinska koalicijska partnerica, in minister za evropske projekte Dragoș Pîslaru sta opozorila, da bi sprememba ogrozila izplačila iz sklada za okrevanje (Stiripesurse).

Pîslaru je izpostavljenost ocenil na približno 5 milijard evrov prihodnjih nepovratnih sredstev. Opozoril je tudi na približno 600 milijonov evrov, vezanih na mejnik, za katerega je Romunija denar že prejela (Digi24). To sta ministrovi številki, ne objavljen izračun Komisije. Potrjeno stališče Komisije je ožje: preverila bo, ali novi zakon razveljavlja mejnik 114, ki ga je že potrdila pri prejšnjem izplačilu, in ali blokira mejnik 119A, zadnje zaprtje premogovnih zmogljivosti, po katerem mora Romunija razgraditi 710 MW, da bi prejela zadnji obrok (Agerpres, Libertatea).

Časovnica dela za Komisijo

Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski popandemični sklad, iz katerega države dobijo denar šele po izvedbi dogovorjenih reform, ne pozna takojšnjih kazni. Po 24. členu uredbe o mehanizmu postopek poteka postopno: Romunija vloži zahtevek za plačilo, Komisija preveri izpolnitev mejnikov, ob neizpolnitvi pa lahko zadrži celotno plačilo ali njegov del. Romunija ima nato mesec dni za odgovor. Trajno zmanjšanje sredstev sledi šele, če v šestih mesecih ne popravi stanja.

Nedavna bolgarska izkušnja kaže običajni vzorec. Komisija je Bolgariji pri četrtem zahtevku izplačala skoraj 900 milijonov evrov, hkrati pa zadržala denar, vezan na neizpolnjene mejnike (Economic.bg, European Sting). Delna začasna ustavitev, ne popolna blokada, je način, kako se ti primeri praviloma razpletejo.

Romuniji pa manevrski prostor oži koledar. Vse reforme iz skladov za okrevanje morajo biti končane do 31. avgusta 2026, zadnje zahtevke za plačilo pa morajo države vložiti do 30. septembra (Brussels Times). Če zakon obvelja, Romunija ne bo mogla dokazati, da je izpolnila mejnik 119A. Časa za dogovor o obvozu skoraj ni več.

Energetski argument, ki ga je Komisija že zavrnila

Skrb za zanesljivost oskrbe z elektriko ni izmišljena. Premogovne elektrarne v jugovzhodni Evropi še vedno zagotavljajo zimsko toploto in prilagodljivo proizvodnjo, ki jo je mogoče vključiti, ko jo sistem potrebuje. Pîslaru je tudi sam priznal, da je vlada Bruslju pojasnjevala potrebo po obratovanju premogovnih elektrarn čez zimo, dokler nove zmogljivosti ne pridejo v omrežje (Digi24).

Komisija je ta argument za potrebe mejnika že zavrnila. Po njenem stališču je romunska oskrba z elektriko stabilna, trg deluje, izredne razmere pa ne upravičujejo spremembe pravne podlage reforme, ki jo je že potrdila (Euronews Romania, Agerpres). Vlade lahko obratovanje premogovnih elektrarn čez zimo urejajo operativno, ne da bi spremenile zakon. Sprememba zakona pa spreminja dogovor, na podlagi katerega je Romunija prejela evropski denar.

Če Dan zakon podpiše, bo Komisija morala izbrati med zadržanjem plačil, pogajanji o spremenjeni časovnici in tiho toleranco mehkejše reforme. Tretja možnost bi ustvarila precedens: članica bi lahko najprej prejela denar iz sklada za okrevanje, nato pa oslabila reformo, ki ji je ta denar prinesla. Če predsednik zakon vrne parlamentu, bo ta tehtal med politiko premogovnih regij in milijardami evropskega financiranja. Ker podoben argument o zanesljivosti oskrbe kroži tudi v Sofiji in Varšavi, odziv Komisije ne bo pomemben samo za Romunijo.