Romunski premog ogroža €5 billion

Romunski poslanci so 5. avgusta s 180 glasovi proti devetim potrdili zakon, po katerem morajo elektrarne na premog ostati odprte, dokler jih ne nadomestijo nizkoogljične zmogljivosti, ki so že zgrajene in delujejo (Capital). Predlog je zdaj pri predsedniku Nicușorju Danu, in to v najslabšem možnem trenutku. Od njegove odločitve je odvisno, ali bo Romunija pred avgustovskim rokom še lahko počrpala približno 5 mrd. evrov nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje. Sprememba zakona bi lahko izničila reformo, ki jo je Bruselj že sprejel in zanjo tudi izplačal denar.

Predsednik lahko zakon še ustavi

Zakon še ne velja. Po romunski ustavi ima Dan 20 dni, da ga podpiše, vrne parlamentu v ponovno odločanje ali pošlje v presojo ustavnemu sodišču (CCR). Že 4. avgusta je nakazal, da bi lahko uporabil »vsa ustavna pooblastila«, da ga blokira (Romania Insider). Vlada ga je prek začasnega ministra za naložbe Dragoșa Pîslaruja k temu tudi uradno pozvala (Observator).

Če Dan zakon vrne, mora parlament o njem odločati znova. Če ga podpiše, bo morala Evropska komisija presoditi, ali sprememba pomeni razveljavitev mejnika 114, torej zaveze o postopnem opuščanju premoga, na katero so vezana romunska izplačila iz sklada za okrevanje (Digi24). Komisija za zdaj pravi le, da »pozorno spremlja razvoj dogodkov« (Stiripesurse).

Zakaj so ogrožene milijarde

Romunski načrt za okrevanje in odpornost, znan kot PNRR, ne deluje tako kot starejši evropski skladi. Pri Mehanizmu za okrevanje in odpornost države ne pošiljajo računov za povračilo stroškov. Dokazati morajo, da so izpeljale dogovorjene reforme in dosegle naložbene cilje. Šele nato se sprosti denar (Uredba (EU) 2021/241, Svet EU). Če Komisija presodi, da je bila že izpolnjena reforma pozneje razveljavljena, lahko prihodnja izplačila zadrži.

Časa za popravek skoraj ni več. Vsi mejniki morajo biti doseženi do 31. avgusta 2026, končni zahtevki pa vloženi do 30. septembra (navodila Komisije za zaprtje programa). Romunija je doslej prejela približno 12,97 mrd. evrov, kar je okoli 60 odstotkov njene celotne dodelitve (Romania Insider). Po Pîslarujevi oceni je v petem zahtevku približno 2 mrd. evrov nepovratnih sredstev, v šestem, zadnjem zahtevku, pa še 3 mrd. evrov (Digi24 Economic).

Resnična težava omrežja, napačna rešitev

Skrb zaradi premoga ni izmišljena. Romunija se je zavezala, da bo do konca leta 2025 umaknila 1.045 MW premogovnih zmogljivosti, do 31. avgusta 2026 pa še 710 MW (Agerpres). Amandma je dobil podporo prav zato, ker nadomestne zmogljivosti še niso pripravljene. Nedavna suša na Donavi je sprožila izredne ukrepe za zagotavljanje hlajenja jedrske elektrarne Cernavoda in razkrila, kako majhna je že zdaj varnostna rezerva v elektroenergetskem sistemu (EUalive). Elektrarne na premog, ki jih je mogoče vključiti ob pomanjkanju, zato niso samo politični simbol, temveč del vprašanja zanesljivosti oskrbe.

Zavezništvo PSD in AUR, ki je amandma potisnilo skozi parlament, ga je predstavilo kot zaščito energetske varnosti in delovnih mest v elektrarnah, kot sta Rovinari in Turceni (Libertatea). Toda začasni premier Bolojan je opozoril, da bi prepisovanje mejnika lahko prineslo kazni nad 1 mrd. evrov in blokiralo končna izplačila, čeprav je vlada z Brusljem že izpogajala ugodnejše pogoje (ActMedia).

Poljska kaže, kako bi bilo mogoče isto težavo reševati drugače. Ima najbolj od premoga odvisen elektroenergetski sistem v EU; leta 2023 je premog proizvedel približno 61 odstotkov njene elektrike (IEA). Toda Varšava je vprašanje premogovne rezerve obdržala znotraj mehanizma zmogljivosti, pri katerem država elektrarnam plačuje za razpoložljivost. Takšna shema se presoja po pravilih EU o državni pomoči in jo je Bruselj odobril (Evropska komisija). Poljska se je tako izognila odpiranju reform, na katere so bila že vezana sredstva iz sklada za okrevanje.

Kdo plača

Če amandma obstane in ga Komisija obravnava kot razveljavitev reforme, posledice ne bodo omejene na energetiko. Nepovratna sredstva iz sklada za okrevanje financirajo bolnišnice, šole, ceste in digitalizacijo po vsej Romuniji. Nadomestitev izgubljenih nepovratnih sredstev z zadolževanjem bi bila draga, saj Romunija že zdaj za svoj dolg plačuje visoke obresti, fiskalni pritisk pa se povečuje (To Brief). Premogovne regije, ki naj bi jih amandma varoval, bi lahko izgubile dvakrat: stare elektrarne bi obdržale nekaj časa dlje, hkrati pa bi ostale brez evropskega denarja za prehod v dejavnosti, ki naj bi jih nadomestile. Koristi so ožje: obstoječi premogovni operaterji in politiki, ki lahko pred naslednjimi volitvami nastopajo kot branilci regionalnih delovnih mest.

Romunska težava z zanesljivostjo elektroenergetskega sistema je resnična. Parlament jo je 26 dni pred rokom iz obvladljivega vprašanja časovnice spremenil v fiskalno tveganje.