Romunski primanjkljaj manjši, avgusta večji kot lani

Romunska vlada je med januarjem in avgustom 2026 porabila 59,42 milijarde lejev več, kot je zbrala. Denarni primanjkljaj je bil za 26,94 milijarde lejev manjši kot leto prej, kažejo podatki ministrstva za finance, o katerih poroča AGERPRES. Izboljšanje je otipljivo, vendar je izid ob koncu leta manj gotov: avgust je bil slabši kot pred letom, izdatki za obresti pa hitro naraščajo. Oboje se dogaja v času, ko nova vladajoča ekipa v parlamentu še išče podporo za prevzem oblasti.

Denarni primanjkljaj je razlika med denarjem, ki iz javnega proračuna odteče, in prejemki, štetimi ob dejanskem plačilu. V deležu BDP se je zmanjšal s 4,51 na 2,89 odstotka (Digi24). Ta delež je lahko videti ugodnejši tudi zato, ker je BDP izražen v tekočih cenah in ga povečuje že inflacija. Znesek v lejih potrjuje, da se je primanjkljaj zmanjšal tudi brez primerjave z BDP.

Več davčnih prihodkov, nižji stroški plač, naložbe ostajajo

Velik del izboljšanja so prinesli višji prihodki. Izplen davka na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna pri prodaji, je bil za 25,2 odstotka večji kot leto prej (Știrile ProTV). Objavljeni podatki ne pokažejo, kolikšen del rasti so povzročile višje stopnje, višje cene, večja prodaja ali učinkovitejše pobiranje davkov. Zato še ni mogoče ugotoviti, kdo je nosil dodatno breme in ali bodo morebitni boljši rezultati pri omejevanju davčnih utaj trajni.

Pomagalo je tudi nižje trošenje. Skupni izdatki države za plače so se zmanjšali za 4,26 milijarde lejev (Știrile ProTV). Skupni znesek ne razkriva, ali je država zmanjšala število zaposlenih ali njihove plače.

Vlada primanjkljaja ni zmanjševala z ustavitvijo gradnje. Plačila za naložbe so se povečala z 71,95 na 97,05 milijarde lejev (Digi24). Denar dobivajo izvajalci in dobavitelji, zato osemmesečnega izboljšanja ni mogoče pripisati zgolj odloženim izdatkom.

Slabši avgust in vse višji račun za obresti

Osemmesečni seštevek zakrije poslabšanje v zadnjem mesecu. Če od kumulativnih podatkov v julijskem in avgustovskem poročilu ministrstva odštejemo julijske zneske, je avgustovski primanjkljaj znašal 11,34 milijarde lejev, leto prej pa 9,92 milijarde. Avgust je bil tako za 1,42 milijarde lejev slabši (AGERPRES, Digi24). En slab mesec še ne pomeni, da se je trend obrnil. Ministrstvo ni objavilo razčlenitve, ki bi pojasnila, kaj se je zgodilo.

Obresti so trši oreh, saj jih vlada s proračunskim rebalansom ne more preprosto zmanjšati. V osmih mesecih so dosegle 42,05 milijarde lejev, kar je 26,7 odstotka več kot leto prej (Știrile ProTV). Vsak lej, izposojen za pokrivanje preteklih primanjkljajev, prinaša nove obresti. Zaradi večletnih primanjkljajev je javni dolg v prvem četrtletju dosegel približno 60,1 odstotka BDP (Eurostat). Manjši primanjkljaj upočasni rast dolga, ne zmanjša pa že dolgovanih obresti. Te dobijo imetniki državnih obveznic, država pa jih mora pokriti s prihranki drugje.

Še štirje meseci, en cilj in še brez večine

Cilj za vse leto je denarni primanjkljaj v višini 6,2 odstotka BDP oziroma približno 127–128 milijard lejev (Spotmedia, Bursa). Po teh številkah bi bil lahko primanjkljaj od septembra do decembra večji kot v prvih osmih mesecih, pa bi država še vedno dosegla cilj. Ta prostor se zmanjšuje vsak mesec, ko primanjkljaj preseže lanskega, kot se je zgodilo avgusta.

Mandatar Siegfried Mureșan vztraja pri zgornji meji 6,2 odstotka, obljublja, da ne bo novih davkov, in načrtuje rebalans proračuna v 30 dneh po nastopu funkcije (ZF). Ker izdatki za obresti rastejo, novih davkov pa ne bo, bo treba prostor poiskati pri porabi in pobiranju prihodkov. V to sodi tudi zakon o plačah v javnem sektorju, ki je razdelil prejšnjo koalicijo (To Brief). Mureșan mora najprej dobiti večino: njegovi podporniki imajo približno 170 glasov, potrebnih pa je 233, zato so ključni socialni demokrati (Mediafax).

Za zdaj so podatki jasni: romunski denarni primanjkljaj je po osmih mesecih manjši, tako v znesku lejev kot v deležu BDP. Izboljšanje so prinesli davčni prihodki in nižji izdatki za plače, ne zmanjšanje naložb. Sam avgust še ne pove, ali bo cilj 6,2 odstotka dosežen. To bodo pokazali prihodnji mesečni podatki. Če bo tudi septembrski primanjkljaj večji kot pred letom, bo morala cilj braniti vlada, ki še nima dovolj glasov za sprejetje rebalansa.