Romunski primanjkljaj upadel, septembra višji

Romunska država je med januarjem in septembrom 2026 porabila 78,52 milijarde lei več, kot je zbrala, kar je manj kot 102,47 milijarde lei v enakem obdobju leta 2025, kažejo podatki ministrstva za finance (AGERPRES). Primanjkljaj se je zmanjšal tudi v absolutnem znesku. Septembra pa je bil večji kot leto prej, zato devetmesečni rezultat daje manj trdno sliko napredka.

Države primanjkljaj navadno izražajo kot delež BDP (bruto domačega proizvoda, skupne vrednosti blaga in storitev, ki jih gospodarstvo proizvede v enem letu). Ta delež se lahko zmanjša že zaradi rasti gospodarstva, tudi če se država zadolžuje v enakem obsegu. V Romuniji se je zmanjšal tudi sam znesek: za 23,95 milijarde lei oziroma 23,4 odstotka (Mediafax).

Od kod prostor za zmanjšanje primanjkljaja

Država ni porabila manj. Po podatkih ministrstva so se prihodki medletno povečali za 11,8 odstotka, odhodki pa za 5,5 odstotka (Economica.net). Prihodki so torej naraščali hitreje od odhodkov.

Eden od virov višjih prihodkov je DDV, davek, vključen v večino cen. Ministrstvo višje prilive povezuje z zvišanjem stopenj DDV po zakonu 141/2025 (HotNews). Podatki kažejo, da je država pobrala več davka. Ne povedo pa, kolikšen del višjih stroškov so kupci prevzeli z višjimi cenami in kolikšen del trgovci z nižjimi maržami.

Drugi vir je na strani odhodkov. Stroški plač v javnem sektorju so znašali 122,14 milijarde lei, 4,54 milijarde manj kot leto prej. Ministrstvo to povezuje z omejevanjem plač in dodatkov (Profit.ro). Zaposleni v javnem sektorju so kot skupina prejeli manj, vendar podatki ne pokažejo, ali zaradi nižje plače na zaposlenega ali manjšega števila zaposlenih.

Prihodke so povečala tudi sredstva iz EU. Povračila in donacije iz Bruslja so se povečali za 39,3 odstotka, na 48,79 milijarde lei. Ministrstvo del rasti pripisuje hitrejši porabi sredstev iz načrta za okrevanje, ki ga financira EU (Economica.net). Večina tega denarja je namenjena konkretnim projektom, zato so z njim povezani tudi izdatki. Objavljeni podatki ne kažejo, koliko je ta denar neto prispeval k zmanjšanju primanjkljaja.

Septembra se je gibanje obrnilo

Samo septembra je primanjkljaj znašal 19,10 milijarde lei, v primerjavi s 16,11 milijarde lei septembra 2025. Znesek dobimo, če od devetmesečnega primanjkljaja odštejemo primanjkljaj prvih osmih mesecev: letošnja zneska sta 78,52 oziroma 59,42 milijarde lei, lanska pa 102,47 oziroma 86,36 milijarde lei (AGERPRES, osem mesecev, AGERPRES, devet mesecev). V prvih osmih mesecih je bil primanjkljaj precej manjši kot lani. Septembra pa je bil večji.

Kumulativni podatki ne pojasnijo septembrskega izida. Eden od stroškov, ki jih je treba spremljati, so obresti: plačila za državni dolg so v devetih mesecih dosegla 50,63 milijarde lei, približno 26,8 odstotka več kot leto prej (HotNews). Manjši primanjkljaj upočasni novo zadolževanje, ne zmanjša pa obresti za že izdani dolg. Devetmesečni seštevek ne pokaže, ali so obresti posebej povečale septembrski primanjkljaj. En slab mesec je razlog za previdnost, ne pa dokaz obrata trenda.

To niso podatki, po katerih presoja Bruselj

Gre za blagajniške podatke, ki prihodke in odhodke zabeležijo, ko denar dejansko zamenja lastnika. Pravila EU uporabljajo obračunsko računovodstvo, po katerem se izdatki knjižijo ob nastanku obveznosti, zajemajo pa celoten sektor države (Eurostat). Po tej metodologiji je romunski primanjkljaj leta 2025 znašal 7,9 odstotka BDP. Romunija ostaja v postopku čezmernega primanjkljaja, disciplinskem postopku EU za države s previsokim primanjkljajem; rok za njegovo odpravo je leto 2030 (ECB).

Enako merilo spremljajo tudi posojilodajalci. S&P je 2. oktobra Romuniji potrdil oceno BBB−, najnižjo oceno v naložbenem razredu, ki številnim velikim skladom še omogoča vlaganje v državne obveznice. Obeti so negativni, kar pomeni, da agencija dopušča možnost znižanja ocene. Za leto 2026 je napovedala obračunski primanjkljaj v višini 6,25 odstotka BDP (S&P); o tej odločitvi smo takrat že poročali (To Brief).

Podatki kažejo, da je Romunija zmanjšala blagajniški primanjkljaj v lei, čeprav so se skupni odhodki povečali: višji davčni prihodki in manjši stroški plač so omogočili, da so prihodki naraščali hitreje od odhodkov. Septembrski večji primanjkljaj kaže, da se izboljšanje še ni izkazalo za stabilno, merilo, po katerem presojata Bruselj in S&P, pa še vedno kaže velik primanjkljaj.