Romunski F-16 sproža razpravo o pooblastilih NATO

Romunski F-16 iz enote »Carpathian Vipers« je 19. maja izstrelil raketo zrak-zrak proti dronu, ki je letel skozi estonski zračni prostor. To je bilo prvo sestreljenje v dvajsetletni zgodovini Natove misije varovanja zračnega prostora v Baltiku (Digi24). Dron ukrajinske izdelave, ki ga je najverjetneje preusmerilo rusko elektronsko motenje, je razpadel nad jezerom Võrtsjärv. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je priznal, da pri takšnih posredovanjih »tveganja vedno ostajajo« (ERR). Pilot je tri dni pozneje prejel odlikovanje.

Naslednji dan je neidentificiran objekt sprožil sirene za zračni napad po Vilni, ustavil letalski promet in litovskega predsednika poslal v zaklonišče. Predmeta niso nikoli identificirali ali našli. Nekaj ur pozneje je ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja v Varnostnem svetu dejal, da Nato baltskih držav »ne bo rešil«, in kot tarče omenil konkretne latvijske vojaške baze (fakti.bg). Dva incidenta, dve grožnji, 48 ur in noben skupen Natov protokol za takšne primere.

Pet držav, pet improvizacij

Vdori dronov ob Natovem vzhodnem krilu so razkrili improvizirane in med seboj neusklajene nacionalne odzive. Romunija je od januarja zabeležila 14 nepooblaščenih vstopov dronov v svoj zračni prostor, pri čemer radarji ne morejo slediti objektom, ki letijo pod 50 metri (Hotnews). Litva je zvišala občutljivost alarmnega sistema, vendar je od 25 mio. evrov proračuna za civilno zaščito porabila le 2,48 mio. evrov; zaklonišča na letališču v Vilni so bila zaklenjena (Lrytas).

Najdlje je šla Estonija. Zunanji minister Margus Tsahkna je 22. maja na srečanju Natovih kolegov v Helsingborgu dejal, da Rusija »usmerja te drone na ozemlje Nata« (Ukrainska Pravda). Novih javnih dokazov ni predstavil. Generalni sekretar Mark Rutte je na isto vprašanje litovske televizije LRT odgovoril, da nima »nobenih informacij«, ki bi potrjevale takšno trditev. Razlika med tem, kar zatrjujejo prestolnice na prvi črti, in tem, kar je pripravljeno potrditi vodstvo Nata, sama kaže, kako razdrobljen ostaja odziv.

Poljska je zavrnila nemško pobudo European Sky Shield in gradi svoj protidronski sistem SAN: 18 baterij in več kot 700 vozil, prve dobave letos, delno s financiranjem iz SAFE, programa obrambnih posojil EU (Bankier). Francija, ki v Litvo pošilja lovce Rafale, se na baltske zahteve javno ni odzvala, hkrati pa prek admirala Vandierja v Natovem poveljstvu za preoblikovanje zagovarja svojo doktrino »dronizacije« (Le Monde).

Vrzel v pooblastilih pred Ankaro

Trije baltski predsedniki so 21. maja zahtevali, da Nato svojo baltsko misijo iz varovanja zračnega prostora preoblikuje v polno misijo zračne obrambe (Aerotime). Razlika ni semantična. Pri sedanjem režimu gre za mirnodobni nadzor, pri katerem vsako posredovanje zahteva politično odobritev nacionalne prestolnice; pri misiji zračne obrambe bi piloti grožnje lahko nevtralizirali na podlagi vnaprej potrjenih pravil delovanja. Ko je romunski F-16 sestrelil dron, se je poveljevanje pred izstrelitvijo preneslo z Nata na romunsko nacionalno oblast. Nova misija bi to pooblastilo vnaprej prenesla na Natove poveljnike.

Rutte je prehod 13. maja na vrhu devetih voditeljev vzhodnega krila v Bukarešti označil za »logičen naslednji korak« (NATO). Severnoatlantski svet, Natovo odločevalsko telo, v katerem mora soglasje doseči vseh 32 zaveznic, zavezujoče usmeritve ni sprejel. Doktrinarna delovna skupina se je sredi maja sestala v Helsinkih, vendar javnega sklepa ni objavila (Finnish MoD). Vzpostavlja se tudi preverjen nabor 18 protidronskih sistemov, med katerimi bodo lahko izbirale države članice (Defense News). Noben od teh korakov pa ne določa, kdo sme streljati in kdaj.

Pritisk ustvarja vrh v Ankari 7. in 8. julija. Moskovska drža kaže, da se roka zaveda. Nebenzjeva trditev, da ruske obveščevalne službe poznajo »koordinate centrov odločanja v Latviji« (The News), je presegla običajni jezik odvračanja in prešla v jezik določanja tarč. Putin je sočasno sprožil obsežne jedrske vaje.

Ali Rusija ukrajinske drone dejansko preusmerja v Natov zračni prostor ali zgolj izkorišča zmedo, ki jo povzročajo, je za operativni problem manj pomembno od posledice. Vsak nerešen vdor povečuje razkorak med Natovim jamstvom kolektivne obrambe in tem, kar se v resnici zgodi, ko dron preleti mejo. Zavezništvo ima do Ankare šest tednov, da ta razkorak zapre. Predmeta nad Vilno, za katerega je litovski krizni center dejal, da bi lahko bil »dron, zasnovan za zavajanje sistemov«, niso nikoli našli.