Četrti romunski mandatar potrebuje glasove tekmecev

Predsednik Nicușor Dan je 5. oktobra za mandatarja imenoval kariernega diplomata Luca Niculescuja, ki ni član nobene stranke. To je njegov četrti poskus zamenjave vlade Ilieja Bolojana, ki je 5. maja padla na glasovanju o zaupnici (AGERPRES). Edina izvedljiva večina bi morala povezati socialdemokrate in liberalce, ki zavračajo skupno vladanje, vsaj toliko, da bi podprli isto vlado pred rokom za pripravo proračuna za leto 2027, ki se izteče 15. novembra (zakon o javnih financah).

Niculescu, nekdanji veleposlanik v Franciji, je kandidaturo sprejel in dejal, da je njegova prva naloga oblikovati večino (AP). Dan pravi, da je izbral človeka, ki ima največ možnosti, da jo najde. Ni še povedal, ali bodo ministri strankarski politiki ali strokovnjaki.

Računica je, da bi stranke, ki so zavrnile tekmečevega kandidata za premierja, morda podprle nekoga, ki ne pripada nobeni od njih. Kandidature, podprte s strankami, doslej niso uspele. Junija sta propadli dve: pri eni je kandidat vrnil mandat, drugo pa je parlament zavrnil na glasovanju (DW, TVR). Zadnjega kandidata, Siegfrieda Mureșana, so podprle liberalna PNL, reformistična USR in UDMR, ki zastopa madžarsko manjšino. 30. septembra je dobil le 182 glasov (AP, To Brief).

Kje so glasovi

Nova vlada potrebuje večino vseh poslancev in senatorjev na skupni seji, kar glede na trenutno število članov obeh domov pomeni 233 glasov (ustava, evidenca poslanske zbornice, evidenca senata). Stranke, ki so podprle Mureșana, te večine ne morejo doseči niti ob podpori vseh poslancev narodnih manjšin. Vsaka izvedljiva večina zato vključuje Socialdemokratsko stranko (PSD).

PSD, PNL in UDMR imajo skupaj 238 sedežev v obeh domovih, pet več od potrebnih (evidenca poslanske zbornice, evidenca senata). To je majhna prednost: že nekaj odsotnih poslancev ali glasov proti iz katerekoli od treh strank bi bilo dovolj, da vlada pade. Na dan Niculescujevega imenovanja mu nobena od teh strank še ni obljubila podpore (DW).

Glas za vlado brez vstopa vanjo

Pri glasovanju o zaupnici stranke odločajo, ali bodo vlado podprle; prevzeti jim ni treba ministrskih resorjev. Prav ta razlika je prostor, v katerem Niculescu lahko išče podporo, vsaka stranka pa je za svoje glasove postavila drugačne pogoje.

Vodja PSD Sorin Grindeanu je želel sam postati premier. Dejal je, da Danova izbira ne upošteva razmerij v parlamentu in da PSD drugemu političnemu eksperimentu ne bo izdala bianco menice (Radio România Actualități). Njegove besede izključujejo brezpogojno podporo, ne pa dogovora o pogojih.

Bolojan, začasni premier in vodja PNL, ima drugačen pomislek. Izključil je skupno vladanje s PSD, ne pa možnosti, da bi podprl Niculescujevo vlado, ko bo poznal njen program in ministrsko ekipo (Radio România Actualități). Njegovo stališče torej zavrača vlado z ministri iz obeh strank, dopušča pa takšno, v kateri bi sodelovala le ena ali nobena.

Most med njima bi lahko bila UDMR. Vodja njene poslanske skupine v spodnjem domu Csoma Botond je dejal, da bi poslanci lahko podprli Niculescuja, če bi popustili tako PNL kot PSD; predsednik stranke Kelemen Hunor pa je povedal, da bi UDMR lahko podprla vlado brez ministrskih resorjev (Transtelex). Drugod so vrata zaprta. Dominic Fritz iz USR je zavrnil možnost, da bi v vladi sodelovali ministri PSD ali da bi PSD prevzela nadzor nad vlado. Nacionalistična AUR je obljubila, da ne bo oddala niti enega glasu, podporo pa je zavrnila tudi SOS România.

Zakaj se mudi s proračunom

Ustava mandatarju daje deset dni, da parlament zaprosi za zaupnico (ustava). Če je dekret, kot poroča Euronews Romania, izšel v uradnem listu 6. oktobra, se ta rok izteče 16. oktobra (Euronews Romania).

Dan ima na voljo še drugo možnost, a je noče izkoristiti. Parlament lahko razpusti po posvetu z njegovimi vodji, vendar šele potem, ko zavrne najmanj dve prošnji za zaupnico in v 60 dneh ne podpre vlade. Oba pogoja sta zdaj izpolnjena (ustava). Dan meni, da bi volitve podaljšale obdobje opravljanja tekočih poslov za več mesecev (Gândul).

To je resnična omejitev. Ustava vladi po koncu mandata dovoljuje le ukrepe, potrebne za vodenje javnih zadev (ustava). Ni jasno, ali to vključuje predložitev celotnega novega proračuna. Vlada brez večine bi ga težko sprejela tudi v parlamentu. Proračun mora upoštevati časovnico EU za znižanje romunskega primanjkljaja pod 3 odstotke BDP do leta 2030 (Svet EU). S&P je 2. oktobra Romuniji ohranil bonitetno oceno BBB−, eno stopnjo nad špekulativnim območjem, ob negativnih obetih. Med tveganji je navedel politično negotovost (S&P).

Dan je našel kandidata, ki ne pripada nobeni od dveh glavnih strank. Njuna zavrnitev skupnega vladanja še vedno dopušča ožjo pot: skupni glas za zaupnico. PSD bi morala opustiti zahtevo, da sama določa pogoje, PNL pa podpreti vlado, ki bi jo podprla tudi PSD, čeprav v njej ne bi sedeli predstavniki obeh strank. Grindeanu in Bolojan teh glasov doslej nista obljubila, proračunski rok pa ne bo čakal nanju.