Romunija brez jedrske proizvodnje

Romunija je 13. avgusta ostala brez proizvodnje iz svoje edine jedrske elektrarne. Drugi blok elektrarne Cernavodă, zadnji še delujoči reaktor, so tisto jutro ustavili, ker je Donava upadla pod raven, pri kateri je še mogoče zagotoviti hlajenje reaktorjev (ABC News/AP, Digi24). Prvi blok je iz istega razloga miroval že od 28. julija. Oba reaktorja sta skupaj zagotavljala približno 1,4 GW stalne proizvodnje, torej okoli petino romunske električne energije (Agerpres, Reuters via Global Banking & Finance). Ta proizvodnja je zdaj pri ničli.

Mehanizem je neposreden. Jedrski reaktorji proizvajajo veliko toplote, s katero nastaja para za pogon turbin, hkrati pa potrebujejo velike količine vode za varno hlajenje. Ko reka pade prenizko, upravljavec ne more več zagotoviti zadostnega dotoka hladilne vode. Reaktorja nista poškodovana, vendar ne moreta obratovati. Bukarešta je za izredna dela na reki, med drugim poglabljanje struge in potapljanje barž za preusmerjanje toka proti zajemu elektrarne, porabila več kot 2 mio. evrov (Al Jazeera, Firstpost). Ukrepi niso zadostovali. Pretok Donave pri Baziașu naj bi do 17. avgusta znašal približno 1.400 kubičnih metrov na sekundo, kar je okoli tretjina avgustovskega povprečja (Agerpres).

Po sončnem zahodu se sistem stisne

Največji pritisk nastane zvečer. Sončne elektrarne čez dan pokrijejo del romunske vrzeli, po sončnem zahodu pa njihova proizvodnja pade na nič, medtem ko poraba gospodinjstev in klimatskih naprav ostane visoka. Takrat mora Romunija uvažati. Ministrstvo za energijo je sporočilo, da bi lahko večerna potreba po uvozu dosegla 2.300 MW, pri čemer čezmejne prenosne zmogljivosti znašajo približno 4.000 MW (Digi24). A prenosna zmogljivost pove le, koliko lahko prenesejo daljnovodi. Ne pove, ali imajo sosednje države ob 21. uri res presežek elektrike za prodajo.

Obremenitev se je kazala že pred popolno ustavitvijo. Romunsko večerno povpraševanje je 5. avgusta doseglo 7.675 MW, domača proizvodnja pa 5.321 MW. Uvoz je pokril skoraj 31 odstotkov porabe, veleprodajne cene za dobavo naslednji dan pa so se zvišale za 48 odstotkov, na približno 178 evrov za megavatno uro (Brussels Signal). Če se bo primanjkljaj poglobil, romunski krizni načrt operaterju prenosnega omrežja Transelectrica omogoča, da velikim industrijskim odjemalcem porabo zmanjša za 10 do 30 odstotkov in ustavi izvoz (Balkan Green Energy News).

Ista reka, isti problem, skupen račun

Na isti Donavi stoji tudi madžarska jedrska elektrarna Paks, ki je naletela na isto omejitev. Paks je 7. avgusta proizvajal približno 230 MW od svojih 2.000 MW zmogljivosti (HVG, kormany.hu). Madžarski sistem je tako hkrati izgubil skoraj 1.770 MW stalne proizvodnje, medtem ko je Romunija ostala brez svoje.

Strošek se je hitro pokazal. Dnevni neto uvozni račun Madžarske se je z okoli 0,6 milijarde forintov konec julija do začetka avgusta povečal na skoraj 4 milijarde forintov, ker je država velik del elektrike kupovala v dragih večernih urah, ko so cene presegle 200 evrov/MWh (Telex/G7, Portfolio). Gre za veleprodajne cene, ki jih na trgu plačujejo dobavitelji in veliki odjemalci. Na položnicah gospodinjstev se ne pojavijo čez noč, vendar povečujejo stroške dobaviteljev, ki jih ti sčasoma prenesejo naprej.

Obe državi sta poskušali kupovati večerno elektriko v regiji, ki je imela vse manj presežkov za prodajo.

Kdo pridobi, kdo plača

Kratkoročno je največ pridobila Bolgarija. Njena jedrska elektrarna Kozloduj za hlajenje uporablja razpršilne bazene in rezervne vodnjake, torej zalogo vode, ki ob nizkem vodostaju kupi čas. Zato je bila odpornejša. Energetska ministrica Iva Petrova je poročala o izvozu 32.000 do 33.000 MWh na dan, pri čemer je 7. avgusta proti Romuniji teklo približno 1.355 MW (Club Z, economic.bg). Bolgarske veleprodajne cene so se zvišale na 150 do 170 evrov/MWh, potem ko so teden prej znašale 100 do 120 evrov/MWh (Mediapool). Sofija je prodajala v pomanjkanje in za to dobila višjo ceno. Toda prednost Kozloduja ni neomejena: bolgarski predstavniki so dejali, da bi elektrarna pri sedanjih vodostajih lahko obratovala še približno teden in pol (BTA).

Plačniki so romunski in madžarski industrijski odjemalci, ki jim grozijo omejitve porabe, kupci elektrike, ki plačujejo dvojne ali trojne običajne poletne veleprodajne cene, ter davkoplačevalci, ki so financirali nujna dela na reki, čeprav so ta ustavitve le odložila. Romunski elektroenergetski sistem ni pred razpadom. Stabilen pa ostaja le, če bo pihal veter, če bodo hidroelektrarne v okviru vse ožjih omejitev še proizvajale, če bodo imele sosednje države presežke za prodajo in če bo večerno povpraševanje ostalo obvladljivo. To je stava Bukarešte, medtem ko Donava še naprej upada.