Romunske plače ogrožajo €770 million

Bruselj ne določa romunskih plač. Ne potrjuje plačnih razredov za učitelje, zdravnike ali javne uslužbence. Toda Evropska komisija odloča, ali bo Romunija prejela približno 770 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje, osnutek plačnega zakona, s katerim želi Bukarešta sprostiti ta denar, pa za zdaj ni prestal fiskalnega preverjanja. Ključno vprašanje je, ali si Romunija zakon lahko privošči, ne da bi dodatno razširila proračunski primanjkljaj.

Premier Ilie Bolojan je 19. avgusta potrdil, da je Komisija osnutek vrnila z »opažanji« in »zahtevami za pojasnila« (Agerpres). Romunski mediji so poročali ostreje, češ da je Bruselj besedilo »zavrnil«, vendar javno dostopen dokument Komisije takšne formulacije ne potrjuje (Euronews Romania). Razlika ni nepomembna: gre za pogajanja pred rokom, ne za dokončno odločitev.

Romunija si je sama ustvarila problem vzvoda

Vpliv Komisije v tem primeru izhaja iz ene same točke. Romunija je reformo plač v javnem sektorju sama vključila v nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, torej v mehanizem EU po pandemiji, ki izplačila povezuje z izpolnjevanjem reformnih zavez. Svet EU je ta načrt potrdil. Bruselj zdaj preverja, ali je Bukarešta obljubljeno tudi izvedla, preden sprosti denar (EUR-Lex, European Commission). Evropsko računsko sodišče ta sistem opisuje kot plačila za dosežene mejnike, ne kot povračila računov (ECA).

Fiskalni spor je razmeroma jasen. Romunsko finančno ministrstvo naj bi podpiralo različico, ki bi leta 2027 stroške plač povečala za približno 8 milijard lejev (Știrile ProTV). Politična pogajanja so številko potisnila proti 12 ali 16 milijardam lejev, ne da bi bile predvidene ustrezne kompenzacijske omejitve porabe (RFI Romania). Komisija zato zahteva odgovor, ali je višji znesek vzdržen. Ob javnem dolgu nad 60 odstotki BDP je finančni minister Alexandru Nazare opozoril, da je »fiskalna disciplina obveznost, ne izbira« (Bursa).

Zakaj je zakon politično težko dokončati

Reforma naj bi nadomestila razdrobljen plačni sistem v javnem sektorju. Začasni minister za delo Dragoș Pîslaru je dejal, da bi odpravila 87 od 151 obstoječih dodatkov in omejila plačilo za delovno uspešnost (Agerpres). Sindikati v zdravstvu se s tem niso strinjali. Zaposleni v izobraževanju se bojijo zamrznitve prihodkov. Svetovalec predsednika Nicușorja Dana je dejal, da Dan ne bo podpisal zakona, ki bi znižal plače v zdravstvu in šolstvu (Digi24).

Bukarešta mora pred 31. avgustom izpeljati zaporedje treh korakov: koalicijski dogovor o strošku, izredno sejo parlamenta za sprejetje zakona in fiskalne simulacije, ki jih bo Komisija sprejela kot dokaz. PNL, manjša koalicijska stranka, ki nadzoruje parlamentarni koledar, podpira pot prek izredne seje (Mediafax). Toda vodja PSD Sorin Grindeanu, čigar stranka ima v koaliciji največ sedežev, pravi, da njegova stranka ni prejela niti osnutka niti spremljajočih simulacij. Brez PSD zakon ne more biti sprejet.

Precedens, ki presega Bukarešto

Plačni zakon je povezan s približno 770 milijoni evrov znotraj širšega petega zahtevka za izplačilo v vrednosti 2,84 milijarde evrov, ki ga je Romunija vložila 15. avgusta (Radio Romania, Romania Insider). Poleg tega je šest nedokončanih zakonodajnih ukrepov vezanih na približno 4,5 milijarde evrov skupnih sredstev za okrevanje (Brussels Times). Vsi mejniki morajo biti izpolnjeni do 31. avgusta, končna izplačila pa se zaprejo do decembra (Commission guidance).

Španska izkušnja s šestim izplačilom iz načrta za okrevanje je pokazala, da lahko Komisija potrdi večino zahtevka, hkrati pa zadrži del, za katerega država ne predloži dovolj dokazov (RTVE, La Moncloa). To je verjeten vzorec tudi za Romunijo, če bo izpolnila večino mejnikov, pri plačah pa ostala brez prepričljivih številk. Če bi Komisija kljub šibkim dokazom izplačala denar, bi druge prestolnice dobile signal, da je zadnji rok v mehanizmu za okrevanje in odpornost stvar pogajanj. Komisija mora zdaj presoditi, ali romunska dokazila zadostujejo. Bukarešta ima enajst dni, da ji to odločitev oteži.