Romunske plače ob dolžniški zid

Romunija mora do 31. avgusta sprejeti zakon o plačah v javnem sektorju, od katerega je odvisnih 770 mio. evrov iz evropskega sklada za okrevanje (Digi24, Romania Insider). Evropska komisija je pri prejšnjem osnutku zahtevala dodatna pojasnila, ni pa ga zavrnila (Agerpres). Težji problem je doma: Romunija poskuša oblikovati dvig plač, ki ga zaradi lastnih fiskalnih pravil morda sploh ne sme potrditi.

Finančni minister Alexandru Nazare je 19. avgusta razkril, da je javni dolg v prvem četrtletju dosegel 60,1 odstotka BDP (Eurostat). Ta številka ni samo politično neprijetna, temveč ima pravne posledice. Po romunskem zakonu o fiskalno-proračunski odgovornosti vlada po preseženi meji 60 odstotkov ne sme potrjevati ukrepov, ki povečujejo skupne izdatke za plače ali socialne transferje (Agerpres).

Cenejši osnutek, ki je lahko še vedno predrag

Različica, ki so jo 20. avgusta prejeli voditelji strank, znižuje referenčno vrednost na 4.000 lejev, potem ko je julijski osnutek predvideval 4.100 lejev (Adevărul, ZF). Referenčna vrednost je osnovno število, ki se pomnoži s koeficientom za posamezno delovno mesto in tako določi plačo. Znižanje zato poceni celotno plačno lestvico, ne da bi bilo treba na novo pisati vsako kategorijo delovnih mest.

Osnutek hkrati omejuje dodatke, nadomestila in nagrade na 20 odstotkov skupnega zneska posameznega proračunskega uporabnika (Știrile ProTV). V sedanjem sistemu lahko dodatki neto izplačilo potisnejo precej nad uradno osnovno plačo. Zaposleni v institucijah, kjer so se takšne strukture dodatkov tiho razrasle, bi zato lahko izgubili del dejanskega dohodka, tudi če se osnovna plača zviša. Najbolj izpostavljeni niso najnižje plačani, temveč zaposleni v organih, kjer so dodatki postali pomemben del skupnega prejemka.

Minister za delo Dragoș Pîslaru trdi, da se noben dohodek ne bo znižal in da bo več kot dve tretjini javnih uslužbencev dobilo višjo plačo (G4Media). Toda plačni dvigi niso enkraten strošek. Ponavljajo se vsako leto. Nazare je opozoril, da vsak znesek nad dogovorjeno letno mejo približno 8 mrd. lejev postane trajna proračunska obveznost (Digi24).

Mediji, ki se sklicujejo na politične vire, poročajo, da naj bi scenariji, o katerih se pogovarjajo z Brusljem, za leto 2027 znašali od 12 do 16 mrd. lejev (RFI România, Adevărul). Če se strošek približa temu razponu, zakon preseže dogovorjeno mejo, primanjkljaj pa se prenese v vsak naslednji proračun. Prostor za infrastrukturo, zdravstvo in javne naložbe se zoži, ker ga zasedejo tekoči izdatki.

Visoke obrestne mere povečujejo račun

Romunija je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, torej v korektivnem mehanizmu EU za države, ki prehitro povečujejo javno porabo (European Commission). Ta postopek omejuje rast državnih izdatkov. Trgi Romuniji že zdaj zaračunavajo ene najvišjih stroškov zadolževanja v regiji: donosnosti desetletnih obveznic se po tržnih podatkih gibljejo okoli 6,7 do 7,4 odstotka, agencija Fitch pa bonitetno oceno BBB- pregleduje z negativnimi obeti (SeeNews).

To spremeni aritmetiko plačnega zakona. Če se trajni dvigi financirajo z dolgom po tako visokih obrestnih merah, se strošek ne konča pri višjih plačah. Država dražje financira primanjkljaj, medtem ko se plačna obveznost ne zmanjšuje.

Deset dni in brez političnega lastnika

Pîslaru namerava zakon poslati v parlament na izredno zasedanje okoli 25. ali 26. avgusta, cilj pa je podpis pred koncem meseca. Nobena stranka besedila še ni formalno podprla. Minister je dejal, da je »končna odgovornost zdaj pri strankah in parlamentu« (News.ro).

Znesek 770 mio. evrov je del širšega zahtevka za plačilo v višini 2,84 mrd. evrov, ki ga je Romunija že vložila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega popandemičnega sklada, v katerem so izplačila vezana na izvedbo dogovorjenih reform (Radio Romania). Zamuda pri roku še ne pomeni, da denar takoj izgine. Komisija lahko zadrži del, za katerega država še ni dokazala izpolnitve pogojev, in omogoči popravek, kot je storila pri nedavnem šestem španskem plačilu iz načrta za okrevanje (EUR-Lex, RTVE).

Zakon mora hkrati prestati tri preizkuse: biti dovolj poceni, da Bruselj in posojilodajalci verjamejo, da ga Romunija lahko financira; sprejemljiv za koalicijske partnerje, ki ga še niso podprli; in sprejet dovolj hitro, preden ga blokirajo domača dolžniška pravila. Denar še ni izgubljen. Reši ga lahko samo tak plačni račun, ki ga vlada sme podpisati.