Tomac brez sedežev lovi €15 billion

Eugen Tomac nima poslancev, koalicije in širše parlamentarne opore. Ima pa deset dni, da izsili glasovanje o zaupnici v skoraj soglasno sovražnem parlamentu. V ozadju so 15 mrd. evrov evropskih sredstev za okrevanje z neprestavljivim rokom 31. avgusta, 16,68 mrd. evrov obrambnih posojil, ki zahtevajo ratifikacijo, ter bonitetna ocena le eno stopnjo nad špekulativno ravnjo, pri čemer Fitch 31. julija znova pregleduje romunski rating.

Predsednik Nicușor Dan je Tomaca imenoval 4. junija, mesec dni po tem, ko je parlament v glasovanju 281 proti 4 zrušil vlado premierja Ilieja Bolojana. To je bila najširša nezaupnica v postkomunistični Romuniji in hkrati upor proti Bolojanovemu varčevalnemu proračunu, ki je zaradi evropskih ciljev glede primanjkljaja rezal plače v javnem sektorju. Njegov naslednik vodi PMP, stranko, ki je na volitvah leta 2024 dobila približno 2 odstotka glasov in nima nobenega sedeža v parlamentu. Romunski komentatorji zato ugotavljajo, da je Tomacova glavna kvalifikacija predsednikovo osebno zaupanje (HotNews).

Aritmetika, ki se ne izide

Tomac potrebuje 233 glasov v 466-članskem skupnem zasedanju romunskega parlamenta. Te številke ne doseže nobena politična kombinacija brez strank, ki zavračajo skupno sedenje za isto mizo. Liberalna PNL ne sprejema dogovora s socialdemokratsko PSD, stranko, ki je zrušila Bolojana. Reformistična USR zahteva ministrska mesta, ki jih PNL in madžarska manjšinska stranka UDMR nočeta zlahka prepustiti. Vodja UDMR Kelemen Hunor je imenovanje označil za rešitev, ki »ni niti izhod v sili«, in napovedal, da bo stranka odločitev sprejela do konca tedna.

Tudi optimističen seštevek PSD, PNL in UDMR prinese približno 186 sedežev (IntelliNews). Tomacu bi torej manjkalo 47 glasov. Skrajno desna AUR, ki ji ankete pripisujejo 35 odstotkov podpore in rast, glasovanje bojkotira. Njen cilj so predčasne volitve.

Začasna vlada, ujeta v ustavo

Romunska začasna vlada ne sme izdajati izrednih uredb, s katerimi so prejšnje vlade po hitrem postopku sprejemale reforme, zahtevane v Bruslju. Devet od enajstih še odprtih zakonov, povezanih z izplačili 7,5 mrd. evrov iz evropskega sklada za okrevanje, mora zato skozi parlament (Romania Insider, IntelliNews). Preureditev plačnega sistema, davčna reforma in prenova državnih podjetij zahtevajo glasove poslancev, ki se ne morejo dogovoriti niti o predsedniku vlade.

Rok 31. avgusta izhaja iz pravil Mehanizma za okrevanje in odpornost EU, torej povpandemičnega investicijskega programa Unije. Evropska komisija ga ne more enostransko podaljšati. Bolojanova ekipa je osnutek spremembe načrta poslala v Bruselj na večer, ko je padla vlada, pri čemer je poskušala najtežje mejnike preusmeriti iz nepovratnih sredstev v posojila. Pogajanja o tej spremembi še tečejo.

Napad z dronom, brez vlade za odgovor

Ruski dron je 29. maja zadel stanovanjsko stavbo v Galațiju in ranil dva civilista. To je bilo prvo rusko orožje, ki je povzročilo žrtve na ozemlju Nata. Država na vzhodnem robu zavezništva je doživela neposreden zadetek v trenutku, ko njen parlament že mesec dni ni bil sposoben oblikovati vlade. Poljski premier Donald Tusk je pozval Nato, naj ruske provokacije obravnava s »popolno resnostjo«, in dogodek umestil v širši vzorec pritiskov na Poljsko, baltske države in Romunijo (PAP). Nemški kancler Friedrich Merz je bil zadržanejši: po njegovi oceni incident pomeni »brez spremembe razmer«.

Romunsko ustavno sodišče je 4. junija odstranilo eno oviro in presodilo, da je obrambni program SAFE, evropski instrument za skupno vojaško nabavo, skladen z ustavo (Agerpres). Toda posojilna pogodba v višini 16,68 mrd. evrov še vedno potrebuje parlamentarno ratifikacijo, ki je začasna vlada ne more zagotoviti.

Po izteku roka

Če Tomac do 14. junija ne uspe, predsednik imenuje novega kandidata. Če pade tudi ta, lahko Dan po 4. avgustu razpusti parlament in razpiše volitve. Verjetna zmagovalka bi bila AUR, nacionalistična in evroskeptična stranka, ki ji je podpora od leta 2024 podvojena. Romunski in slovaški mediji vlečejo vzporednice z madžarsko zamrznitvijo evropskih sredstev zaradi vladavine prava (Aktuality.sk), čeprav je mehanizem drugačen. V Romuniji ne gre za spor o vladavini prava, temveč za fiskalno paralizo, pri kateri je 15 mrd. evrov odvisnih od vlade, ki še ne obstaja.

Evropska komisija je v spomladanskem svežnju evropskega semestra 3. junija Romunijo označila za edino članico s »čezmernimi neravnotežji«, najstrožjo kategorijo makroekonomskega nadzora, ki jo lahko uporabi. Če se reforme po 31. avgustu ustavijo, sredstva za okrevanje po pravilih zapadejo. Ta rok ni predmet pogajanj.