Romunija prvič sestrelila dron

Romunski radarji so 24. julija ob 9.39 zaznali zračni cilj vzhodno od Suline, na obali delte Donave. Cilj je letel v notranjost države, prek Brăile proti Buzăuu. Iz letalskega oporišča Mihail Kogălniceanu sta po pooblastilih zveze Nato vzletela dva italijanska eurofighterja, za njima še dva romunska F-16. Italijansko letalo je nad okrožjem Brăila izstrelilo raketo in zgrešilo. Ob 11.02 je romunski F-16 dron uničil nad neposeljenim območjem pri Padini (Romania Insider, n-tv). To je prva javno potrjena sestrelitev drona, ki je kršil romunski zračni prostor.

Romunski tožilci so potrdili, da je šlo za ruski dron tipa šahed/geran, torej za isto vrsto orožja, ki ga Rusija uporablja proti ukrajinski infrastrukturi. Piloti so že med posredovanjem poročali, da cilj po videzu ustreza temu tipu, vendar tehnična potrditev takrat še ni bila končana (Mediafax, Berliner Zeitung). Romunija ni objavila oznak z razbitin, podatkov o elektroniki, bojni glavi ali kraju izstrelitve.

Kdo je izdal ukaz?

Zaporedje dogodkov iz tega ni naredilo samo romunskega incidenta, temveč dogodek zveze Nato. Italijanska eurofighterja sta delovala v okviru Natovega varovanja zračnega prostora, stalne misije zavezništva za nadzor in prestrezanje sumljivih letal. Po poročanju Sofia Globe je Nato potrdil, da sta lovca delovala »pod Natovim poveljevanjem in nadzorom« (Sofiaglobe). Toda Natovo poveljstvo usklajuje misijo, pravna odgovornost za uporabo orožja nad lastnim ozemljem pa ostane pri državi. Zato je ključno vprašanje, kdo je dovolil strel.

Po romunskih obrambnih pojasnilih je italijanski typhoon streljal nad Brăilo in zgrešil, na tleh pa sta ostala krater in deli rakete (Quotidiano Nazionale, Adnkronos). Uradne italijanske izjave doslej ni bilo. Tišina Rima ob raketi, izstreljeni nad ozemljem zaveznice, je sama po sebi pomemben podatek.

Romunski pilot je streljal šele, ko je bil dron nad neposeljenim območjem. To kaže, da so obstajala vnaprej določena pravila o tem, kje in kdaj je mogoče uporabiti orožje (Internazionale/Reuters). Ne romunsko obrambno ministrstvo ne Nato teh pravil nista javno pojasnila.

Zakaj droni rušijo stara pravila

Varovanje zračnega prostora in zračna obramba nista ista naloga. Varovanje zračnega prostora pomeni prestrezanje sumljivega letala: približanje, identifikacijo, spremljanje in po potrebi izrivanje iz prostora. Zračna obramba pomeni uničenje grožnje. Primer pri Buzăuu se je začel kot varovanje zračnega prostora, v praksi pa postal zračna obramba: piloti so izstrelili rakete in uničili cilj nad ozemljem zaveznice.

Šahed ni letalo s pilotom, ki ga je mogoče opozoriti ali pospremiti proč. Je počasen, brez posadke, lahko nosi eksploziv in ga je med letom težko dokončno razvrstiti. Model prestrezanja in spremljanja, ki je nastal za letala s posadko, pri takšni tarči odpove.

Baltske države, ki se zanašajo na rotacijske kontingente zavezniških lovcev in ne na lastne bojne letalske sile, se s tem premikom ukvarjajo že nekaj časa. Estonski viri poročajo, da je bil prehod od varovanja zračnega prostora k zračni obrambi sprejet že v začetku julija, pred romunsko sestrelitvijo (ERR). Litovski uradniki so romunski primer uporabili kot argument za jasnejša pooblastila in hitrejše odločanje o uporabi orožja (TV3). Buzău ni sprožil baltskega premisleka, je pa dal najbolj oprijemljiv dokaz, zakaj je ta potreben.

Pravila, ki jih nihče ni objavil

Poljski obrambni minister Władysław Kosiniak-Kamysz je ločeno opozoril na možnost ruskih provokacij z uporabo zajetih ukrajinskih dronov proti državam vzhodnega krila (TVN24). Nemško poročanje je poudarilo drugo tveganje: če med letom ni mogoče zanesljivo potrditi izvora, tovora in namena drona, nižji prag za streljanje poveča možnost, da zavezništvo zadene napačen cilj ali da razbitine padejo na poseljeno območje (Handelsblatt).

Romunija se je na takšne primere pripravljala. Obrambni minister Radu Miruță je 7. julija Ukrajino pozval, naj svoje črnomorske drone programira tako, da se ob vstopu na romunsko ozemlje samouničijo (Agerpres). Sedemnajst dni pozneje je Romunija enega sestrelila.

Primer pri Buzăuu je pokazal, da Natov zračni sistem na vzhodnem krilu zna zaznati, poslati lovce, slediti in uničiti cilj. Ni pa pokazal, da so pravila za takšno delovanje dokončno dogovorjena, skupna ali javno razumljiva. Severnoatlantski svet, v katerem sedijo vse zaveznice, in nacionalne prestolnice, ki potrjujejo pravila delovanja, državljanom vzhodnega krila dolgujejo osnovni odgovor: kdaj dron nad ozemljem zaveznice postane tarča, kdo o tem odloči in ali je pravilo enako v Bukarešti in Talinu?