Romunski F-16 sestrelil dron nad Estonijo

Romunski F-16 je okoli poldneva 20. maja nad južno Estonijo izstrelil raketo zrak-zrak. Tarča je bil ukrajinski dron, ki ga je rusko motenje signala GPS preusmerilo v zavezniški zračni prostor; strmoglavil je 30 metrov od kmetije v Põltsamai (ERR, Aerotime). Poškodovanih ni bilo. To je bilo prvo Natovo prestrezanje v zraku nad katero od baltskih držav. Raketa je opravila svoje delo. Sistemi, ki bi morali zaščititi ljudi pod njo, pa so pokazali, kako neenakomerno je Evropa pripravljena na takšne incidente.

Deset vdorov, ena padla vlada

Od marca je najmanj deset vdorov dronov prizadelo štiri države članice Nata, v povprečju približno enkrat na pet dni (Defence News). Ukrajinski droni, namenjeni proti ruski energetski infrastrukturi v bližini Sankt Peterburga, zaradi elektronskega bojevanja izgubljajo smer. Eden je 7. maja zadel latvijsko naftno skladišče. Finska je 15. maja zaprla helsinško letališče. Litva je 20. maja prvič sprožila množično civilno opozorilo, predsednika in parlament pa poslala v zaklonišča (Euronews).

Politična škoda je bila največja v Latviji. Premierka Siliņa je 14. maja odstopila, potem ko je moral obrambni minister oditi zaradi napada na skladišče v Rēzekneju (Washington Post).

Ukrajina je odklone pripisala »namernemu« ruskemu elektronskemu bojevanju (Ukrainska Pravda). Ruska zunanja obveščevalna služba je izbrala drugo pot: razširila je trditev, da Latvija z lastnega ozemlja dovoljuje izstrelitve ukrajinskih dronov, in opozorila, da so »koordinate centrov odločanja na latvijskem ozemlju dobro znane« (Atlantic Council). Generalni sekretar Nata Mark Rutte je odgovoril neposredno: droni prečkajo zavezniški zračni prostor »zaradi nepremišljenega, nezakonitega obsežnega napada Rusije« (Euronews).

Petintrideset izgubljenih let pri zakloniščih

Dron pri Põltsamai je nosil gorivo, potrjene bojne glave pa ne. Če bi jo imel, bi le malo ljudi v bližini vedelo, kam se umakniti.

Estonija je med incidentom poslala mobilna opozorila prek aplikacije, ki jo je zagnala dan prej za vojaško vajo (ERR). Obvezna zaklonišča v novih stavbah bodo začela veljati marca 2028. Javnih siren država nima.

Vrzel je evropska. Nemčija ima še 579 delujočih zaklonišč od 2.000, kolikor jih je imela iz časa hladne vojne. Berlin nima nobenega (Taz). Poljska lahko v zaklonišča umakne 3,8 odstotka prebivalstva (Business Insider Poland). Romunija navaja 4.538 zaklonišč civilne zaščite, toda v Tulcei, mestu blizu ukrajinske meje, ne deluje noben od desetih javnih objektov (Adevărul). Samo Finska, ki po hladni vojni ni razgradila svojega sistema, lahko zaščiti večino mestnega prebivalstva.

Denar se zdaj premika. Nemčija je 20. maja odobrila 10 milijard evrov za civilno zaščito, največjo takšno naložbo po združitvi (German Federal Government). Poljska je prek načrta EU za okrevanje namenila 22,5 milijarde zlotov, večja gradnja zaklonišč pa naj bi se začela leta 2027 (Money.pl).

Strukturna omejitev je v Bruslju. Po pravu EU je civilna zaščita »podporna pristojnost« iz 196. člena Pogodbe o delovanju EU: Unija lahko usklajuje in sofinancira, ne more pa državi članici naložiti, naj zgradi zaklonišče ali namesti sireno. Skupnega standarda opozarjanja ni. Litva je 20. maja uporabila opozarjanje prek mobilnega omrežja, Estonija pilotno aplikacijo, Latvija pa je opozorila samo obmejne občine. Tri zaveznice Nata, trije nezdružljivi sistemi.

Česa raketa ne more popraviti

Rusko elektronsko bojevanje ustvarja incidente z vgrajenim zanikanjem odgovornosti. Motenje GPS zaslepi navigacijo drona. Zavajanje signala mu posreduje lažne koordinate. Del preusmerjenih dronov se lahko nato samodejno usmeri proti najbližji tarči, ki ustreza njihovemu vizualnemu programu. Za civiliste je fizično tveganje enako ne glede na to, ali Moskva drone dejavno usmerja v zračni prostor Nata ali zgolj ustvarja pogoje, v katerih tja zaidejo.

Nato je 20. maja dokazal, da lahko sestrelí izgubljeni dron. Romunski pilot je imel jasno nebo in vizualni stik. Naslednje prestrezanje morda ne bo imelo ne enega ne drugega. Zavezništvo zdaj zna prestreči grožnjo. Ljudi pod njo pa Evropa še ne zna zanesljivo zaščititi. Po veljavnem pravu EU v Bruslju ni nikogar, ki bi lahko nacionalne vlade prisilil, naj to popravijo.