Rosatom ostaja v evropski jedrski verigi

Nemški obrat za jedrsko gorivo je prejšnji mesec dobil dovoljenje za proizvodnjo reaktorskih komponent z uporabo ruske državne tehnologije. Nemška vlada temu politično nasprotuje, vendar pravi, da postopka pravno ne more ustaviti. V tem protislovju se pokaže luknja v evropskem režimu sankcij: Evropska unija je prekinila uvoz ruskega premoga, večine nafte in velikega dela plina, civilno jedrsko sodelovanje pa je skoraj v celoti pustila ob strani.

Spodnja Saška je 22. julija odobrila širitev obrata za gorivne elemente v Lingnu, ki ga upravlja hčerinska družba francoskega Framatoma. Širitev obratu omogoča proizvodnjo gorivnih sklopov za reaktorje VVER, sovjetsko zasnovo, ki še vedno poganja jedrske elektrarne v srednji in vzhodni Evropi (Framatome, BMUKN). Proizvodnja temelji na licencah, tehnologiji in strojih družbe TVEL, gorivne veje ruske državne jedrske korporacije Rosatom.

Zakaj je Berlin odobril nekaj, čemur nasprotuje

Zvezno ministrstvo za okolje je sporočilo, da ni imelo pravne podlage za zavrnitev. Nemška atomska zakonodaja ureja varnost, ne geopolitike, veljavne sankcije EU pa ne zajemajo civilnega jedrskega sodelovanja (BMUKN). Spodnjesaški minister za okolje Christian Meyer je rusko vpletenost označil za napačno, vendar dodal, da dežela deluje pod zveznim nadzorom in licence ne more zavrniti (NDR).

Dovoljenje vendarle vključuje varnostne omejitve: omejen dostop Rosatomovega osebja, ločitev informacijskih sistemov in preverjanje strojne opreme (ZEIT). Nemčija torej rusko vlogo omejuje, ne odpravlja.

Zakaj EU te luknje še ni zaprla? Razloga sta dva: eden tehničen, drugi političen.

Jedrsko gorivo ni blago, ki ga je mogoče zamenjati kot surovo nafto. Gorivni sklop je inženirska komponenta za točno določen reaktor, potrditi ga mora nacionalni regulator, v reaktor pa se vstavi po vnaprej določenem urniku. Framatome navaja, da v EU deluje 19 reaktorjev VVER (Framatome). Zamenjava goriva ruskega izvora zahteva nove zasnove, preizkusne sklope in odobritev za vsako elektrarno posebej, kar se meri v letih.

Politična ovira je bolj neposredna: sankcije EU na podlagi 31. člena Pogodbe o Evropski uniji zahtevajo soglasje vseh držav članic (EUR-Lex). Ena vlada lahko ustavi celoten sveženj. Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je dejal, da bi jedrske sankcije ogrozile širitev elektrarne Paks II, projekt pod vodstvom Rosatoma, ki ga podpira rusko državno posojilo v višini do 10 mrd. evrov (Agenzia Nova, World Nuclear Association).

Kje je resnična odvisnost

Ruski vpliv ni najmočnejši pri surovem uranu, temveč pri vmesnih fazah jedrskega gorivnega cikla. Po podatkih Agencije za oskrbo Euratom je Rusija leta 2024 zagotovila približno 15,6 odstotka naravnega urana za EU, vendar okoli 22,4 odstotka storitev pretvorbe, pri katerih se uranova ruda spremeni v plin, primeren za obogatitev, in 23,5 odstotka storitev obogatitve, s katerimi se poveča delež cepljivega materiala, da lahko poganja reaktor (Euratom Supply Agency, S&P Global). Te korake je težje nadomestiti, ker jih lahko v industrijskem obsegu opravlja le malo obratov na svetu.

Države z reaktorji VVER so v treh položajih. Češka in Bolgarija že prehajata na druge dobavitelje: Temelin je zadnjo dobavo TVEL prejel konec leta 2024, peti blok Kozloduja pa se polni z gorivom Westinghousea (Seznam Zprávy, Sega). Slovaška ima pogodbe z zahodnimi dobavitelji že podpisane, vendar jih še ni v celoti uvedla v vseh petih reaktorjih; ker jedrska energija zagotavlja približno 62 odstotkov njene elektrike, ima manj prostora za motnje (Reuters, World Nuclear Association). Madžarska za Paks še ni licencirala nobenega zahodnega goriva; prvi Framatomovi alternativni sklopi se pričakujejo okoli leta 2028 (Atlatszo).

Francija dodaja še dobaviteljski zaplet. Reuters je poročal, da je Francija leta 2025 iz Rusije uvozila 39 odstotkov obogatenega urana (Reuters). Orano, francoska družba za jedrski gorivni cikel, zagovarja postopno zniževanje kvot namesto nenadne prekinitve, Framatome pa bi lahko s širitvijo v Lingnu pridobil pogodbe za gorivo VVER. Pariz je hkrati zagovornik diverzifikacije in koristnik sedanjega stanja.

Ekonomski razlog za roke

Združene države so že pokazale srednjo pot. Washington je leta 2024 prepovedal uvoz ruskega urana, hkrati pa dovolil začasne izjeme tam, kjer alternativ še ni (Congress). EU primerljivega predloga ni pripravila, čeprav se je v okviru načrta REPowerEU zavezala končati energetsko odvisnost od Rusije (European Commission).

Westinghouse, Framatome in evropske zmogljivosti za obogatitev, povezane z Urencom, bi dobili nove pogodbe in jasnejši razlog za naložbe v dodatne zmogljivosti. Negotovost glede ukrepanja EU že zavira naložbene odločitve v Urenku (Reuters). Rosatom bi izgubil prihodke. Budimpešta bi izgubila del diplomatskega vzvoda.

Takojšnja splošna prepoved bi bila tvegana, saj nekateri reaktorji še ne morejo delovati brez ruskega goriva. Odsotnost prepovedi pa Rosatom ohranja v evropski energetski infrastrukturi še za eno desetletje. Dokazi vodijo k tretji možnosti: zavezujočim rokom, usklajenim z dejansko zmožnostjo posameznega reaktorja za prehod, in izjemam za tiste, ki tega res še ne morejo storiti. Brez tega Evropa hkrati sankcionira rusko energijo in licencira rusko jedrsko sodelovanje.