Rusija pripravlja 115,000 vojakov ob meji

Satelitski posnetki, ki jih je analizirala skupna švedsko-norveško-dansko-baltska preiskava, kažejo, da Rusija pospešeno gradi vojaško infrastrukturo na več točkah od Arktike do Baltskega morja. Analiza nočne osvetlitve je pokazala, da je v zadnjem letu postalo svetlejših najmanj 16 od 19 spremljanih vojaških lokacij. Pri Pečengi, Petrozavodsku, Lugi in Baltijsku so vidne nove vojašnice, skladišča streliva in območja za zbiranje vozil (SVT).

To samo po sebi ne dokazuje, da Rusija pripravlja skorajšnji napad. Dokazuje pa, da se njena vojaška reorganizacija spreminja v beton, skladišča in železniško-logistične točke. Za Nato je zato ključno vprašanje, ali lahko dovolj hitro utrdi koridor za okrepitve od Nemčije do finske arktične meje, še preden se te zmogljivosti napolnijo z vojaki.

Kaj dodajo sateliti

Preiskava SVT, NRK, DR in Delfi sledi loku gradnje od polotoka Kola do kaliningrajske eksklave. Lokacije niso novo odkritje: ruska ponovna vzpostavitev Leningrajskega vojaškega okrožja in širitev enot v bližini Finske sta bili znani že prej (Arctic Today). Satelitski dokazi pa potrjujejo, da se načrti hkrati uresničujejo na več mestih, pri čemer se je delo okrepilo po vstopu Švedske in Finske v Nato.

Številke o vojakih je treba brati previdno. Poveljnik finske vojske Pasi Välimäki je dejal, da bi se lahko ruske sile v bližini Finske po koncu vojne v Ukrajini povečale s približno 20.000 na okoli 80.000 vojakov (GP, Meduza). Podatek o 115.000 pomeni predvideno infrastrukturno zmogljivost na vseh spremljanih lokacijah, ne števila že razmeščenih vojakov (Militarnyi, SVT).

Šef švedske vojaške obveščevalne službe Thomas Nilsson je krepitev označil za resno grožnjo, vendar jo je opisal kot strukturo, ki jo bo mogoče zapolniti, ko bo to dopuščala vojna v Ukrajini. Danski generalmajor Brian Nissen je neposredno grožnjo za zdaj ocenil kot nizko (Berlingske).

Rusija zdaj vliva beton. Ali bo vanj lahko razporedila tudi dovolj vojakov, je odvisno od vojne, ki je še ni končala.

Natova fronta se premika hitreje kot zaledje

Natov odgovor je prišel nekaj dni pred objavo preiskave. 6. junija so začele delovati Natove kopenske sile na Finskem: bojna skupina pod švedskim vodstvom s približno 600 vojaki v Bodnu na Švedskem in večnacionalnim štabnim elementom v Rovaniemiju na Finskem, oboje pod poveljstvom vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi (Finnish Government, NATO). Sile so zasnovane tako, da se lahko povečajo na raven brigade in se hitro premaknejo na Finsko.

Finska drža je obrambno-okrepitvena, ne panična. Raziskovalec Finskega inštituta je ocenil, da širitev v Petrozavodsku sama po sebi za finsko varnost »ni posebej pomembna«, ker sta Helsinki in Nato že med pristopnim procesom načrtovala možnost ruskega ponovnega oboroževanja (Yle).

Nemčija: ozko grlo za fronto

Težji problem je bolj zadaj. Nemčija ni frontna država, toda vzhodnega in severnega krila Nata ni mogoče okrepiti brez nemških železnic, cest in zračnega prostora. Luftwaffe je pred kratkim vadila uporabo civilnega letališča v Hamburgu kot vojaškega logističnega vozlišča za severno zračno obrambo (Bundeswehr). Velika bojna brigada se stalno namešča v Litvi, kar bo prva takšna razmestitev Bundeswehra na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze; polna operativna pripravljenost je predvidena za leto 2027 (Süddeutsche Zeitung).

Nemčija želi zgraditi najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi, vendar ta cilj postavlja v leto 2039. Po obrambnih izdatkih kot deležu BDP je trenutno približno na enajstem mestu med evropskimi članicami Nata (ZDFheute). Danska medtem po incidentih z droni vlaga 2,1 milijarde kron v nove zmogljivosti in svoje ožine ter mostove obravnava kot Natove kritične točke, ne zgolj kot domačo infrastrukturo (BT).

Razlika med Natovimi prednjimi razmestitvami in logistično verigo za njimi je dejanski evropski obrambni rob. Frontne države, predvsem Finska, baltske države in Švedska, se hitro vključujejo v skupno obrambo. Tranzitne države, zlasti Nemčija, preizkušajo civilno infrastrukturo za vojaško rabo, vendar zmogljivosti gradijo v časovnici desetletij. Ruska gradbišča delujejo po krajšem urniku. Beton se že strjuje.