Rusija pospešuje zahtevek proti Euroclearju

Moskovsko sodišče je 27. maja pospešilo izvršitev zahtevka ruske centralne banke proti Euroclearju v višini 18,2 bilijona rubljev (približno 217 milijard evrov). Euroclear je bruseljska klirinško-depotna družba, prek katere se poravnava večina čezmejnih poslov z vrednostnimi papirji v Evropi (The Moscow Times). Odločitev obide običajni pritožbeni postopek in Rusiji omogoča, da zahteva takojšnje plačilo.

Euroclear ruske pristojnosti ne priznava in trdi, da zahtevki »po pravu EU niso priznani« (Meduza). Zunaj Rusije ima sodba malo pravne teže. Moskva z Belgijo nima dvostranskega sporazuma o izvrševanju sodb in nima mehanizma, s katerim bi lahko zasegla premoženje Euroclearja, saj je to v celoti v EU (HCCH Status Table). Učinek je zato drugje: odločitev povečuje pravno negotovost v že zapletenem sporu. Ta negotovost Rusiji koristi.

Belgijski tihi priliv

Euroclear hrani 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja, kar pomeni 93 odstotkov vseh takšnih sredstev v EU (Belga News Agency). Ta sredstva ustvarjajo visoke obrestne prihodke: 6,9 milijarde evrov v letu 2024 in predvidoma 5 milijard evrov v letu 2025, ko je Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za euroobmočje, začela zniževati obrestne mere (Euroclear 2025 Results, VRT NWS).

EU večino teh prihodkov pobere s 99,7-odstotnim »prispevkom iz nepričakovanih dobičkov«, obvezno dajatvijo na izredne prihodke Euroclearja iz zamrznjenih sredstev. Doslej je bilo Ukrajini prenesenih približno 6,6 milijarde evrov (compensation.com.ua). Belgija pa obdrži davek od dohodkov pravnih oseb na Euroclearjeve izredne prihodke. Po navedbah petih diplomatov EU, ki jih citira RBC Ukraine, je ta prihodek samo leta 2024 znašal približno 1,7 milijarde evrov. Ta denar ostane v belgijskem proračunu, ne v ukrajinskem.

Belgiji in Euroclearju zato sedanji režim ustreza: sredstva ostanejo zamrznjena, obresti tečejo, davki se pobirajo. Popoln zaseg glavnice, za katerega se zavzemajo Nizozemska, Poljska in baltske države, bi ta tok prihodkov končal. Belgijski premier Bart De Wever pred razmislekom o zasegu zahteva »neomejena finančna jamstva« EU, kar je pogoj, ki ga Unija verjetno ne bo izpolnila (EU Today).

Tožbe kot pravna megla

Moskva vodi vzporedne postopke, katerih namen je poglobiti pravno nejasnost. Poleg moskovske sodbe, ki je zunaj Rusije težko izvršljiva, je ruska centralna banka pri Splošnem sodišču EU v Luxembourgu vložila dve tožbi. Prva izpodbija uredbo iz decembra 2025, ki je sredstva zamrznila za nedoločen čas. Druga izpodbija uredbo iz februarja 2026, s katero se obrestni prihodki usmerjajo v Ukrajino (Courthouse News, Kyiv Independent). Odločitev ni pričakovati pred koncem leta 2027.

Možnosti za uspeh teh postopkov so majhne. Njihova vrednost je v zamiku. Vsaka odprta tožba previdnejšim članicam EU ponuja dodaten razlog, da se izognejo odločilnemu koraku: zasegu glavnice.

Prava erozija je matematična

Depozitna obrestna mera ECB, torej obrestna mera, ki jo poslovne banke prejmejo za vloge čez noč pri centralni banki in ki sidra večino kratkoročnih donosov v euroobmočju, zdaj znaša 2,00 odstotka, potem ko je na vrhuncu dosegla 4,00 odstotka (ECB). Vsako znižanje za 25 bazičnih točk zamrznjenim sredstvom odvzame približno 485 milijonov evrov letnih obrestnih prihodkov.

Posojilni program skupine G7 v višini 50 milijard dolarjev, znan kot ERA (Extraordinary Revenue Acceleration), Ukrajini zagotavlja posojila, ki se odplačujejo iz obresti na zamrznjeno rusko premoženje. Program je temeljil na predpostavki, da bodo ti prihodki ostali visoki (White House ERA briefing). Pri sedanjih obrestnih merah so se letni prihodki glede na leto 2024 že prepolovili.

Če se bodo obrestne mere ob gospodarskem ohlajanju še znižale, bo EU pred neprijetno izbiro: izdati več skupnega dolga za pokritje primanjkljaja, čemur nasprotuje Nizozemska, ali zaseči glavnico, kar blokira Belgija. Ruski pravni postopki ne potrebujejo zmage na sodišču. Dovolj je, da Evropa medtem razpravlja sama s seboj, medtem ko se obrestni tok tanjša.