Skip to main content
EU_PUBLIC_AFFAIRS04 / 07 · zgodba dneva3 min · 614 besed · 145 virov

Rusija jedrske konice premika v Belorusijo

Napisala UIto brief AI · 22. maj 2026, 03:50
Kako je nastala

The arrival of tactical warheads in the field erases Europe’s long-standing strategic buffer.

Kompozicija slike · tobrief
besedilo · 3 min branja

Rusija je 21. maja taktične jedrske bojne glave premestila na terenske položaje raketne brigade Iskander-M v Belorusiji. Bojne glave so tam ostale. Obe obrambni ministrstvi sta objavili posnetke, na katerih beloruske posadke nalagajo mobilne izstrelitvene sisteme in se razmeščajo na prikrite ognjene položaje (Euronews, Euromaidanpress). Ali so bojne glave dejansko vsebovale cepljivi material, ni mogoče neodvisno preveriti. Obe vladi trdita, da so bile prave.

Taktične jedrske bojne glave se praviloma hranijo v utrjenih bunkerjih, fizično ločene od raket, ki jih lahko nosijo. Sestavljanje se začne šele tik pred morebitno uporabo. Premik bojnih glav na operativne ognjene položaje brigade odpravi to varovalko. Rusija je to razdaljo zaprla javno, med vajami z več deset tisoč vojaki, nato pa bojne glave pustila na kraju.

Baltski stresni test

Jedrska namestitev je zaokrožila dva tedna naraščajočega pritiska na severovzhodnem krilu Nata. Dron je 20. maja iz beloruskega zračnega prostora vstopil v Litvo in sprožil prvo državno opozorilo za zaklonišča po začetku ruske obsežne invazije na Ukrajino. Predsednika in poslance so evakuirali. Letališče v Vilni se je zaprlo. Natova letala so poletela. Drona niso nikoli našli.

Latvijo je udarilo močneje. Padec drona pri Rēzekneju 7. maja je razkril tako velike vrzeli v zračni obrambi, da je zaradi njih padla vlada. Premierka Evika Siliņa je zaradi neuspeha razrešila obrambnega ministra. Ko je njegova stranka zapustila koalicijo, je 14. maja odstopila tudi sama. Ruska zunanja obveščevalna služba SVR je nato poimensko navedla posamezna latvijska vojaška oporišča in zagrozila s povračilnimi ukrepi. Latvija je postala prva članica Nata, katere vlada je padla v neposredni povezavi z vdori dronov z vzhoda.

Obrambni analitiki iz Talina so celotno zaporedje opisali kot »orožje množične motnje«. Ali je Moskva jedrsko namestitev, vdore dronov in obveščevalne grožnje uskladila namerno ali pa je samo izkoristila prekrivajoče se krize, ostaja odprto vprašanje. Učinek je bil konkreten: v dveh tednih so se zamajale tri baltske prestolnice, ena zavezniška vlada pa je odšla.

Razdrobljeno evropsko odvračanje

Francija je ponudila evropski odgovor. Predsednik Emmanuel Macron je na vrhu v Gdansku aprila francosko jedrsko odvračanje razširil na Poljsko in sedem drugih zaveznic. To je bilo prvič, da je francoski predsednik jedrsko jamstvo odprl zunaj Francije. Pooblastilo za izstrelitev pa ostaja izključno v rokah francoskega predsednika. Zaveza velja toliko časa, kolikor traja politična volja človeka, ki zaseda ta položaj.

Nemčija se pripravlja na drugačen rok. Generalni inšpektor Carsten Breuer, načelnik nemških oboroženih sil Bundeswehra, javno opozarja, da bi Rusija lahko Nato z obsežnimi vojaškimi operacijami preizkusila do leta 2029. Berlin namerava do takrat močno povečati obrambne izdatke. Toda načrtovana namestitev ameriških raket dolgega dosega v Nemčiji je potiho propadla. To orožje bi zapolnilo vrzel, ki je nastala po koncu pogodbe INF, sporazuma o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega v Evropi, leta 2019. Nadomestnega dogovora ni.

Ameriška vojaška navzočnost v Evropi se krči. Pentagon zmanjšuje število ameriških bojnih brigad v Evropi s štirih na tri. Predsednik Donald Trump je napovedal dodatnih 5.000 vojakov za Poljsko, vendar je poljski namestnik obrambnega ministra Cezary Tomczyk položaj opisal kot nekaj, kar zahteva »diplomatsko ofenzivo«. To nakazuje, da dogovora še ni. Tri dni pred Trumpovo napovedjo je vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata potrdil, da se vojaki iz Evrope že umikajo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je za vsako uporabo jedrskega orožja napovedal »uničujoče posledice«. Evropska unija je na tekoči pregledni konferenci pogodbe NPT, kjer podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ocenjujejo njeno izvajanje, Moskvo in Minsk pozvala, naj »spremenita to odločitev«. Nobena od obeh organizacij ni napovedala konkretnih sprememb v svoji vojaški drži.

Aleksander Lukašenko nima izstrelitvenih kod. Nadzor nad bojnimi glavami ostaja izključno v Moskvi. Belorusija prispeva geografijo: z beloruskega ozemlja Iskander-M doseže Varšavo, Vilno in Rigo. Zunaj Moskve nihče ne ve, koliko bojnih glav je tam in kako dolgo bodo ostale.

How was this article?

Help us get better

Details about this article
Model:
claude-opus-4-6
Generated:
5/22/2026, 3:11:48 AM
Pipeline run:
eu_pipeline_20260522_015005
Watermark:
SynthID (Google's invisible watermark)
Human review:
None before publication
Learn more about our methodology