Rusija prek Telegrama novači potrošne agente

Poljskega državljana in Belorusa so 25. junija v lisicah pripeljali na varšavsko tožilstvo. Očitajo jima fotografiranje kritične infrastrukture, lepljenje plakatov, pisanje grafitov in spremljanje zborovanj beloruske emigracije. Navodila naj bi prejemala prek Telegrama, plačilo pa v kriptovalutah. Toda bistvo primera nista osumljenca, temveč način novačenja.

V Poljski, Nemčiji in Franciji tožilci ter varnostne službe opisujejo podoben vzorec: ruske ali z Rusijo povezane obveščevalne službe naj bi prek spleta najemale poceni, kratkotrajne sodelavce, jim dodeljevale ozke naloge, zahtevale dokaz o izvedbi, plačale manjše zneske in nato prekinile stik. Posameznik pri tem pogosto ne vidi celotne operacije. Ravno zato je uporaben: postane orodje obveščevalne dejavnosti, ne da bi nujno razumel, v kaj je vključen.

Varšavski postopek

Najbolj jasno javno sliko tega mehanizma je doslej predstavilo poljsko državno tožilstvo. Agencija za notranjo varnost ABW je pridržala poljskega državljana Rafała G. in beloruskega državljana Aliakseija B. ter ju obtožila delovanja za tujo obveščevalno službo med marcem 2024 in februarjem 2025 v Rzeszówu, Varšavi in Łódźu (Prokuratura Krajowa, ABW). Naloge naj bi prejemala prek Telegrama, cilje dokumentirala s fotografijami in pripravljala propagandno gradivo.

ABW je dodala še drugo razsežnost: osumljenca naj bi snemala tudi dogodke, ki jih je v Varšavi organizirala beloruska emigracija (Prokuratura Krajowa). S tem primer presega zgolj ogledovanje infrastrukture in sega v nadzor nad skupnostmi, ki nasprotujejo režimu Aleksandra Lukašenka.

Pomembna je zgradba operacije. Vsak rekrut vidi le svojo nalogo: fotografiraj ta objekt, nalepi ta plakat, kupi to kartico SIM. Nihče na nižji ravni ne potrebuje celotne slike. Takšna razdelitev dela oteži preiskavo, upočasni pripisovanje odgovornosti in zmanjša škodo, če policija ujame posameznega izvajalca.

Nemčija: od zaslona do železniškega tira

Nemški primeri pokažejo, kaj se zgodi, ko spletno novačenje preide v fizično pripravo. Notranji minister Severnega Porenja - Vestfalije Herbert Reul je opozoril, da ruske službe vse pogosteje uporabljajo Wegwerf-Agenten, dobesedno »agente za enkratno uporabo«: poceni in zamenljive ljudi, novačene prek družbenih omrežij, ki jih naročniki namenoma puščajo v nevednosti o tem, kdo jim v resnici daje ukaze (FAZ, ZEIT).

Dva nemška primera kažeta prehod iz kibernetskega v fizični prostor. Preiskovalci opisujejo domnevne agente, med njimi enega iz Kölna, ki naj bi pripravljali požigalne in eksplozivne napade na tovorni promet. Eden od osumljencev naj bi poslal dva testna paketa, da bi preveril transportne poti in varnostne vrzeli (Kölner Stadt-Anzeiger). Na železniški postaji v Mindnu je nezakonito nameščena kamera v živo spremljala ranžirno območje, ki ga uporabljajo Bundeswehr in prevozi, povezani z Ukrajino (WDR). V enem primeru so po komercialnih dostavnih poteh preverjali ranljivosti, v drugem spremljali vojaško logistiko v realnem času. Oba sta se po navedbah preiskovalcev začela s sporočilom na Telegramu nekomu, ki je potreboval denar.

Francija je pri tem opomin, kje je meja dokazovanja. Blizu Toulousa so 5. junija obtožili Belorusa, ker naj bi tuji sili posredoval informacije po snemanju testiranj v podjetju Delair, proizvajalcu dronov. Nekaj dni prej so na tovarno odvrgli molotovke, ki pa niso eksplodirale. Po poročanju Le Monda preiskovalci osumljenca niso povezali z napadalci. Bližina dogodkov ni dokaz: nadzor in fizično zastraševanje sta lahko tesno skupaj, ne da bi preiskava dokazala enotno verigo poveljevanja.

Vrzel, zaradi katere model deluje

Nato hibridne grožnje opredeljuje kot kombinacijo vojaških in nevojaških, odkritih in prikritih ukrepov, tudi prek posrednikov in neregularnih skupin (NATO). Model potrošnih agentov deluje zato, ker posamezna dejanja ostajajo pod pragom 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki napad na eno zaveznico obravnava kot napad na vse. Povzročajo motnje, vendar praviloma ne prestopijo meje, pri kateri bi kolektivna obramba postala politično samoumevna (AP/ABC).

Kraj dejanja je vedno lokalen. Kamera v Mindnu. Testni paket v Kölnu. Fotografija v Rzeszówu. Nacionalna tožilstva lahko obtožijo izvajalca. Europol, agencija EU za policijsko sodelovanje, in Eurojust, organ za usklajevanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami, lahko povežeta spise čez meje. Najtežji člen ostaja dokaz, da določen kanal na Telegramu vodi do konkretne ruske obveščevalne strukture; nobena od obeh agencij tega tudi ne more sama kazensko preganjati. Češki mediji nemške in poljske primere že obravnavajo kot opozorilo za lastne obrambne dobavne verige (Novinky, ČT24). Direktiva EU o odpornosti kritičnih subjektov lahko od upravljavcev energetskih, prometnih in digitalnih sistemov zahteva boljšo zaščito ciljev (CER Directive). Ne more pa dokazati, kdo je poslal sporočilo na Telegramu.

Javno dostopni primeri kažejo razmeroma jasen vzorec: Evropa se sooča z dokumentiranim novačenjem z Rusijo povezanih, na daljavo vodenih in strogo razdeljenih agentov, usmerjenih proti infrastrukturi, obrambnim dobavnim verigam in izseljenskim skupnostim. Namen je podražiti podporo Ukrajini in otežiti njeno zaščito. Poljska in Nemčija imata najmočnejše javno predstavljene primere. Francija kaže, kako blizu sta lahko nadzor in sabotaža, ne da bi sodišče dobilo dokazno verigo. Evropa lahko utrdi železniška vozlišča, tovarne in telekomunikacijske račune. Še vedno pa nima čistega načina, kako kazensko doseči naročnika za človekom, ki je opravil nalogo.