Rusija po Oreshniku opozarja diplomate

Rusija je 24. maja Ukrajino napadla s 690 sredstvi napada, v eni največjih enodnevnih salv od začetka invazije februarja 2022. Med njimi je bila tudi hipersonična raketa Oreshnik, prvič usmerjena proti kijevski regiji. Dan pozneje je Moskva vsem tujim diplomatom sporočila, naj zapustijo prestolnico. Tega niso storili. Politična solidarnost je vidna; vojaškega ščita zanjo ni.

Orožje se približuje prestolnici

Oreshnik je mobilna kopenska balistična raketa srednjega dosega, torej vrsta orožja, ki je bila med hladno vojno prepovedana z režimom nadzora nad oborožitvijo. Pogodba INF, Reaganova prepoved kopenskih raket z dosegom med 500 in 5.500 kilometri, je razpadla leta 2019. Raketa leti s hitrostjo mach 10, se razdeli na 36 podstreliv v šestih bojnih sklopih in Kijev doseže v manj kot desetih minutah. Ukrajinski ali evropski sistemi zračne obrambe je doslej še niso prestregli.

Napad 24. maja blizu Bele Cerkve, 80 kilometrov južno od Kijeva, je bil tretja bojna uporaba te rakete. Vsaka izstrelitev se je prestolnici približala: Dnipro novembra 2024, Lvov januarja 2026, zdaj kijevska regija (Kyiv Independent). Rusija jo je vsakič izstrelila brez eksplozivne bojne glave in računala zgolj na kinetični učinek (ISW, ocena z dne 24. maja). Pri hitrosti mach 10 je klasična bojna glava skoraj dodatek. Zmogljivost je pokazana, zadržanost pa je politična odločitev, ki jo lahko Moskva kadar koli prekliče.

Diplomati vztrajajo, Washington molči

Nekaj ur po napadu je rusko zunanje ministrstvo pozvalo vse diplomate in tuje državljane, naj zapustijo Kijev, pri čemer je navedlo načrtovane »sistematične napade« na vojaško infrastrukturo (EuroMaidan Press). Sergej Lavrov je po Putinovem navodilu neposredno poklical ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia in mu priporočil evakuacijo ameriškega veleposlaništva (NDTV). Moskva je z ločenim stikom z Washingtonom, še preden bi se lahko oblikoval skupen zahodni odziv, poskušala ZDA odmakniti od evropskih zaveznic.

Evropa se je odzvala hitro. Veleposlanik Evropske unije v Kijevu je javno sporočil, da bodo diplomati Unije ostali (Le Monde). Francija je evakuacijo označila za »izključeno«, Nemčija pa sporočila, da se »ne bo pustila ustrahovati« (IB Times UK). Švedska je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika. V isti salvi je bila zadeta rezidenca albanskega veleposlanika (Le Monde), zato nobeno veleposlaništvo v Kijevu grožnje ne more obravnavati kot abstraktne.

Washington je nastopil precej tišje. State Department je potrdil pogovor med Lavrovom in Rubiom, vendar v povzetku ni omenil ruske zahteve po evakuaciji (Kommersant). Ni je javno zavrnil, niti sprejel. Ob glasnem evropskem kljubovanju je ameriška tišina pri zaveznicah odprla vprašanje, ali si Washington pušča odprte možnosti.

Solidarnost brez ščita

Zunanji ministri Evropske unije se ta teden sestajajo v Limassolu na Cipru, pod vodstvom Kaje Kallas, visoke predstavnice EU za zunanjo politiko (Irish Times). Napad z Oreshnikom bo ena osrednjih tem. Toda politično ogorčenje je lažje oblikovati kot dejansko zaščito. Vsaka vsebinska zunanjepolitična odločitev EU zahteva soglasje vseh 27 držav članic, kar pomeni, da jo lahko blokira ena sama vlada. Izgon diplomatov ostaja suverena odločitev posamezne države. Pri obrambi pa vrzel pokažejo številke.

Trinajst evropskih držav je 12. maja napovedalo »protibalistično koalicijo«, namenjeno obrambi pred raketami, kakršna je Oreshnik. Seznama članic še niso objavili. Časovnice proizvodnje ni. Najzmogljivejši evropski sistem raketne obrambe, francosko-italijanski SAMP/T, proizvede približno 300 prestreznikov na leto. Ukrajina jih sama potrebuje več kot 2.000 (EuroMaidan Press). Ameriški sistem Patriot vrzeli ne more zapolniti. Washington je v kampanji proti Iranu leta 2026 porabil skoraj polovico zaloge prestreznikov, izdelava novih raket pa traja 42 mesecev.

Po podatkih ukrajinske obveščevalne službe ima Rusija do deset raket Oreshnik, proizvodnja pa naj bi tekla s približno petimi raketami na leto (NewsUkraine). Pri takšnem tempu lahko orožje v dveh letih postane rutinska taktična možnost.

Odločitev zahodnih veleposlaništev, da ostanejo v Kijevu, je politično kljubovanje ob jasni vojaški izpostavljenosti. Rusija je pokazala, da lahko obrobje prestolnice doseže z orožjem, ki ga obstoječi sistemi ne znajo prestreči, nato pa nevarnost predstavi kot problem drugih. Limassol bo pokazal, ali zna Evropa zaščititi diplomate, ki jih noče evakuirati.