Rusija svari tujce, Čehi ostajajo v Kijevu

Rusko zunanje ministrstvo je 3. oktobra tuje državljane, tudi diplomatsko osebje, posvarilo pred zadrževanjem v Ukrajini in potovanjem tja ter napovedalo nadaljevanje »obsežnih povračilnih napadov« na Kijev in druga mesta (TASS, Reuters). Opozorilo je prišlo v tednu, ko so ruski droni zadeli dva mostova, ki povezujeta oba bregova Kijeva (Kyiv Independent, CityNews/AP). Moskva lahko izdaja opozorila, o tem, ali bo njeno diplomatsko osebje ostalo v mestu, pa odločajo vlade, ki ga tja pošiljajo.

Kaj je Moskva dejansko sporočila

Nekateri naslovi so izjavo povzeli, kot da Rusija diplomatom naroča, naj zapustijo Kijev (Polskie Radio). Novo opozorilo je veljalo za vso Ukrajino. Kijev se je pojavil v odlomku, ki je spomnil, da je Moskva tujce in diplomate že prej pozvala, naj zapustijo mesto (Reuters).

Ministrstvo je sporočilo predstavilo kot ponovitev že znanega stališča. Sklicevalo se je na lastno izjavo z dne 25. maja in na brifing namestnika zunanjega ministra Mihaila Galuzina dva dni pozneje (TASS). Sobotna objava je torej ponovila obstoječe stališče, ni pa napovedala nove politike.

Objavo na spletni strani ministrstva je podpisal neimenovani uradnik. Rusija v njej trdi, da napada »vojaške objekte« kot odgovor na ukrajinske napade na ruske civiliste (Interfax). Ne navaja datuma, orožja ali cilja. Medijska poročila, navedena tukaj, ne potrjujejo, da so bili zadeti objekti vojaški.

Izvirne objave na strani ministrstva nismo mogli pridobiti. Zato ni znano, kdaj natančno je bila objavljena niti kako se je časovno ujemala s sobotnim napadom.

Mostova pod napadi

Napadi so že posegali v vsakdanje življenje v Kijevu. Ruski droni so od 1. oktobra večkrat zadeli Južni most, po katerem čez Dnipro poteka šest pasov za cestni promet in zelena linija podzemne železnice (Yle).

Zaradi zaprtja mostu so se avtobusi in avtomobili preusmerili na druge mestne prehode. Župan Vitalij Kličko je razmere označil za resne, kot smo poročali že prej (To Brief).

V soboto zjutraj je ruski napad zadel še Severni most. Poškodoval je vozišče in trolejbusne vode (CityNews/AP). Napadi na prehode med obema deloma Kijeva otežujejo vsakodnevne poti po mestu, ne glede na to, kaj Moskva navaja kot cilj.

Odločitev je v rokah posameznih vlad

Moskva ne more ukazati tujemu veleposlaništvu, naj zapusti Ukrajino. Vsaka vlada, ki tja pošlje diplomate, odloča, ali bodo ostali, se umaknili ali zmanjšali obseg dela. Za evropske prestolnice je bistveno, kolikšno nevarnost napadi pomenijo za njihovo osebje. Rusko stališče o tem, kje naj bi bili, te odločitve ne določa.

Češka vlada je svoje stališče javno predstavila. Tiskovni predstavnik češkega zunanjega ministrstva Adam Čörgő je povedal, da osebje veleposlaništva ostaja v Kijevu, ruska opozorila te vrste pa označil za nič novega. Dodal je, da bodo morebitni nadaljnji ukrepi sledili notranjim kriznim postopkom ministrstva (Novinky).

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je svojo oceno predstavilo dan pred opozorilom. Njegov tiskovni predstavnik Heorhij Tihi je takrat povedal, da Ukrajini nobeno tuje predstavništvo ni sporočilo, da se namerava preseliti (ZN.ua). Ker je bila njegova izjava podana pred moskovskim sporočilom, ne pove, kako so se predstavništva nanj odzvala.

Preverili smo tudi romunske, francoske in madžarske vire, vendar nismo našli novih javnih odločitev tamkajšnjih vlad. Tudi delegacija Evropske unije v Kijevu ni ničesar sporočila. Molk ne dokazuje, da se znotraj teh predstavništev ni nič spremenilo. Pomeni le, da nobena od teh vlad tega ni javno objavila.

Opozorilo je ponovilo stališče, ki ga je Moskva prvič izrazila maja. Nobeno veleposlaništvo se zaradi njega ni zaprlo in pravila o tem, kdo odloča, se niso spremenila. Na terenu pa so droni poškodovali mostova, ki povezujeta oba dela Kijeva, mesto pa je moralo preusmeriti promet. Za zdaj je dokumentiran le odziv ene evropske vlade: Praga svoje diplomate ohranja v Kijevu.