Ruski dron v Galați ranil dva

Ruski dron je 29. maja zadel stanovanjski blok v romunskem Galațiju in ranil dva civilista. To je bilo prvo rusko orožje, ki je po začetku celovite invazije na Ukrajino povzročilo žrtve na ozemlju Nata. Napad je obsodilo vseh 32 zaveznic. Pri vsem, kar presega obsodbo, pa soglasja ni bilo več.

Washington pove skoraj vse, razen imena Rusije

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je bil neposreden: »Nepremišljeno ravnanje Rusije je nevarnost za vse nas.« Francija je dejala, da je Rusija »ciljala prijateljsko državo«. Velika Britanija je napad označila za »resno kršitev Natovega zračnega prostora«.

Združene države so izbrale drugačen ton. Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je obsodil »nepremišljen vdor« in obljubil obrambo »vsakega centimetra Natovega ozemlja«, Rusije pa ni omenil niti enkrat. Za administracijo Donalda Trumpa bi neposredna ugotovitev, da je Rusija zadela ozemlje zaveznice, odprla vprašanja pogodbenih obveznosti, ki jih Washington očitno raje pušča nejasna.

Ta izpustitev je dobila dodatno težo zaradi časovnega zaporedja. Pentagon je dva tedna prej odpovedal rotacijo oklepne brigade s 4.000 vojaki na Poljsko in ukazal umik 5.000 vojakov iz Nemčije, s čimer naj bi se ameriška vojaška navzočnost v Evropi vrnila na raven pred letom 2022. Dan po napadu v Galațiju je obrambni minister Pete Hegseth na dialogu Shangri-La dejal, da so Evropejci »izpraznili svoje vojske« in opozoril, da je obdobja ameriških subvencij konec. Kritiziral je evropsko šibkost, medtem ko so jo njegovi lastni ukazi povečevali.

Precedens prelivanja vojne

Romunija je napad opredelila kot posledico prelivanja vojne, ne kot nameren napad na svoje ozemlje (Le Monde, Eurointegration). Takšna oznaka je pravno razumljiva, a ima lastno logiko: vsak incident, ki se obravnava kot prelivanje, zviša prag za odziv pri naslednjem.

Zunanja ministrica Oana Toiu je dejala, da napad »spada v kategorijo« dogodkov, ki bi upravičili sklic 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta vsaki zaveznici omogoča, da zahteva posvetovanja, kadar se počuti ogroženo. A Bukarešta člena ni sprožila. Namesto tega je izgnala ruskega konzula iz Constanțe in na pogovor poklicala moskovskega veleposlanika, kar je bil njen najostrejši diplomatski odziv po letu 2022, 4. člen pa je ohranila kot možnost pred julijskim vrhom v Ankari.

Vzhodno krilo se premika

Italija je bila edina zaveznica, ki je poslala opremo in sile: približno 100 vojakov in bojna letala v romunsko oporišče Mihail Kogălniceanu. Premierka Giorgia Meloni je napad označila za »gravissimo«, izjemno resen. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k »močni navzočnosti Nata na vzhodnem krilu«, vendar ni predlagal konkretnih napotitev. Njegovo obrambno ministrstvo je hkrati sporočilo, da incident pomeni »brez spremembe razmer«.

Novi madžarski premier Magyar Péter, ki je po aprilskih volitvah zamenjal Viktorja Orbána, je izjavil, da sta »evropska in Natova enotnost zdaj pomembnejši kot kadar koli prej«. Orbán, ki zdaj vodi opozicijsko skupino s 44 sedeži, je zahteval, naj nova vlada ohrani njegovo »politiko nevtralnosti«. Madžarski premik od blokiranja k podpori zavezniški solidarnosti odstranjuje najbolj predvidljivo oviro na vzhodnem krilu.

Slovaška je pokazala nasprotno sliko. Predsednik Peter Pellegrini je napad označil za »nevaren precedens«, ki zahteva močnejše meje. Premier Robert Fico je pozval k »zadržanosti pri ostrih izjavah« in dialogu z Moskvo. Tudi njegov zunanji minister je obsodbo oblikoval ostreje.

Julijski vrh v Ankari bo moral zato rešiti vprašanje, ali bo zavezništvo dovolilo stalna pravila za sestreljevanje dronov nad ozemljem zaveznic ali pa bo še naprej zahtevalo nacionalne odločitve od primera do primera. Inštitut ISW ocenjuje, da Putin »sprejema tveganje povzročitve civilnih žrtev v državah Nata« kot sprejemljivo ceno. Nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je odgovoril, da »niso videli še ničesar«, kar kaže, da Kremelj prihodnje poteze umerja po tem, kaj Nato stori, ne po tem, kaj reče.

Romunsko letalstvo je dron nad Galațijem spremljalo ves čas njegovega leta. Piloti so imeli dovoljenje za uporabo orožja. Nad mestom z 230.000 prebivalci pa niso mogli streljati, ne da bi tvegali večje žrtve, kot bi jih povzročil sam dron. Razkoraka med zaznavo in delovanjem obsodbe ne bodo zaprle. Zapre ga lahko samo odločitev, kdo sme streljati, kdaj in pod čigavim poveljstvom. Nobena zaveznica je doslej ni bila pripravljena sprejeti.