Chernobyl: ruski dron zadel skladišče

Ruski dron tipa šahed je 7. junija ob 2.10 zadel sprejemno stavbo ukrajinskega Centraliziranega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, objekta v černobilskem izključitvenem območju, kjer Ukrajina hrani gorivo iz jedrskih reaktorjev. Do izpusta radioaktivnih snovi ni prišlo. Manjši požar so pogasili v manj kot eni uri. Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je napad označil za »zelo skrb vzbujajoč« in opozoril, da je bil jedrski material shranjen »le nekaj metrov od napadene stavbe« (Infobae). Poljska je v odziv dvignila lovska letala. Njena vojska je incident obravnavala kot dejansko grožnjo. Mednarodno humanitarno pravo pa objektu, ki je bil zadet, ne daje posebne zaščite.

Kaj je dron zgrešil

Zadeta stavba je logistična sprejemna hala, v katero prispejo zabojniki z gorivom, preden jih premestijo v skladiščne jaške. Energoatom, ukrajinski operater jedrskih elektrarn, je potrdil, da v stavbi ob napadu ni bilo izrabljenega goriva. Poljski merilniki sevanja niso zaznali sprememb ravni ozadja. Poškodovanih delavcev ni bilo.

Odprto ostaja, kako blizu je eksplozija prišla shranjenemu jedrskemu materialu. Grossi je govoril o »metrih«, vendar neodvisne meritve še ni bilo. IAEA je na lokacijo poslala inšpekcijsko skupino. Do 8. junija njenih ugotovitev še niso objavili. Razlika med detonacijo pet metrov ali sto metrov od zapečatenih zabojnikov z izrabljenim gorivom bistveno spremeni oceno tveganja. To lahko razjasnijo le inšpektorji.

Pravna vrzel, nedejavna od leta 1977

Mednarodno humanitarno pravo ima eno pravilo, ki posebej varuje jedrske objekte v vojni: 56. člen Dodatnega protokola I k Ženevskim konvencijam, pogodbe iz leta 1977 o ravnanju v oboroženih spopadih. Ta pred napadi varuje »jedrske elektrarne«. Skladišče izrabljenega goriva elektrike ne proizvaja. Po dobesednem besedilu pogodbe zato ne sodi v okvir 56. člena.

Drugi relevanten mednarodni sporazum, Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala, položaje oboroženega spopada izrecno izvzema.

Tako celoten jedrski gorivni cikel zunaj delujočih reaktorjev ostaja brez posebne zaščite. Obrati za bogatenje urana, raziskovalni reaktorji, skladišča izrabljenega goriva: nobeden od teh objektov nima zavezujočega pravnega ščita v vojni. Ta vrzel presega Ukrajino. Tudi države članice EU upravljajo svoja skladišča izrabljenega goriva, obrate za predelavo in raziskovalne reaktorje. Če napad na jedrske objekte, ki niso reaktorji, ni posebej prepovedan, to ustvarja nevaren precedens za prihodnje konflikte.

Šesti odstavek 56. člena državam nalaga, naj »sklenejo nadaljnje sporazume za zagotovitev dodatne zaščite« objektov, ki vsebujejo jedrski material. Ta določba je od začetka veljavnosti protokola ostala mrtva črka na papirju. Nanje se ni oprla nobena država, nobena institucija EU in nobeno mednarodno telo.

Pritisk, da se vprašanje odpre, narašča. Dron je 8. maja strmoglavil v černobilskem izključitvenem območju in sprožil velik gozdni požar. Zdaj je dron eksplodiral znotraj območja kompleksa za izrabljeno gorivo. Vsak incident se dogaja bliže jedrskemu materialu.

Kaj IAEA lahko stori in česa ne more

Napad se je zgodil dan pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA, 35-članskega odločevalskega organa agencije, na Dunaju. Ukrajina je zahtevala, da se incident uvrsti na dnevni red.

Vzvodi Sveta so omejeni že po zasnovi. IAEA ne more uvesti sankcij. Lahko dokumentira, obsodi in zadevo posreduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, kjer ima Rusija pravico veta. Grossijevih »sedem nepogrešljivih stebrov jedrske varnosti«, okvir, ki ga je leta 2022 predstavil za zaščito jedrskih objektov med spopadi, določa načela, nima pa pravne moči.

Poljski odziv razkriva vrzel v evropskem načinu obravnave takšnih dogodkov. Poljske oborožene sile so napad razumele kot možno vojaško grožnjo in poslale v zrak lovce. Čezmejni evropski sistemi jedrskega opozarjanja, zgrajeni po černobilski nesreči leta 1986, pa se sprožijo, ko narastejo meritve sevanja. Te so ostale normalne. Sistem je deloval tako, kot je bil zasnovan. Ni pa bil zasnovan za scenarij, v katerem orožje eksplodira znotraj kompleksa z jedrskim materialom, ne da bi povzročilo izpust.

Inšpekcijsko poročilo IAEA lahko to vprašanje postavi v ospredje: evropska jedrska krizna infrastruktura predpostavlja, da sta nevarnost in sevanje isto. Dron, ki pade nekaj metrov od izrabljenega goriva, vendar ne povzroči radiološkega izpusta, spada v kategorijo, ki je sistem ne prepozna.

Izid zasedanja Sveta guvernerjev še ni javno znan. Nobena država članica EU ni nakazala pripravljenosti, da bi se sklicevala na šesti odstavek 56. člena. Pogodbena določba, ki poziva k širši zaščiti jedrskih objektov, obstaja od leta 1977. Nobena vlada je doslej ni uporabila.