Rusko zavajanje zaslepilo latvijsko zračno obrambo

Telefon najbližjo kavarno najde tako, da lovi šibke signale satelitov 20.000 kilometrov nad Zemljo. Ti signali so tako šibki, da se komaj ločijo od radijskega šuma. Oboroženi dron navigira enako. Nad Baltikom se je ta skupna ranljivost že spremenila v vojaško tveganje.

Lažni signal

Motenje GPS je groba sila: radijsko frekvenco preplaviš s šumom, dokler satelitski signal ne izgine. Naprava, ki jo motijo, ve, da je slepa. Pokaže, da nima položaja, operater pa se lahko odzove. Ponarejanje GPS deluje drugače. Oddajnik na tleh pošilja signal, ki je videti kot pravi satelitski podatek, vendar vsebuje napačne koordinate. Sprejemnik na dronu ga sprejme, izračuna napačen položaj in samozavestno nadaljuje let.

Motenje preglasi pogovor. Ponarejanje se vanj vključi kot nekdo, ki pozna geslo.

Rusija baltski GPS moti že več let. Prehod k ponarejanju signalov je nevarnejši. Motnje iz Kaliningrada zdaj pokrivajo območja, večja od 400 kilometrov. Januarja 2026 je več kot 1.400 civilnih letal v litovskem zračnem prostoru poročalo o navigacijskih nepravilnostih, kar je 40 odstotkov več kot leta 2025. Finnair je ustavil lete na estonsko letališče Tartu, potem ko so pristajalni postopki, odvisni od GPS, postali nezanesljivi. Piloti poročajo, da sistemi v pilotski kabini na potovalni višini sprožajo opozorila »PULL UP!«, ker ponarejene koordinate letalo postavijo pod zemljo.

Vaja, ki jo je Švedska morala trikrat začeti znova

Švedska vojaška vaja Aurora 26 na Gotlandu je to pomlad zaveznici Nata ponudila najbolj nazoren preizkus bojevanja v okolju, kjer GPS ni več zanesljiv. Ukrajinske ekipe za drone, povabljene zaradi večletnih frontnih izkušenj prav v takih razmerah, so švedske sile premagale tako prepričljivo, da je vojska simulacijo trikrat začela znova.

Ukrajinska prednost ni bila boljša oprema, temveč prilagoditev. Leta bojevanja pod ruskim elektronskim bojevanjem so operaterje naučila leteti brez GPS, z vizualnim prepoznavanjem terena in triangulacijo z zemeljskih postaj. Švedske sile, usposobljene za klasične zračne grožnje, primerljivega postopka niso imele.

Vaja je pokazala strukturno neskladje. Natova zračna obramba je nastala za sledenje hitrim letalom na velikih višinah, ki imajo velik radarski odboj. Majhni droni letijo nizko in počasi, radar pa jih vidi bolj podobno ptici kot lovskemu letalu.

Latvija: ko vrzel eksplodira

To neskladje je 24. maja 2026 postalo otipljivo. Oboroženi dron z eksplozivom je detoniral v skladišču goriva v Rēzekneju v Latviji, torej na ozemlju Nata. Nacionalni senzorji niso zaznali ničesar. Eksplozijo so prijavili lokalni prebivalci. Oblasti so se odzvale po petih urah.

Latvijski načelnik generalštaba Leonīds Pudans je ponudil najostrejše priznanje odpovedi zaznavanja, kar ga je doslej izrekel kateri od Natovih poveljnikov: drona »sploh niso zaznali«. Latvijska vlada v odstopu po odstopu premierke Siliņe 7. maja nima varnostnopolitičnega mandata, s katerim bi lahko to vrzel zaprla.

Razmerje v porabi pokaže neravnotežje. Latvija je odobrila 3,49 mrd. evrov obrambnih posojil iz instrumenta EU SAFE za vojaško opremo. Njen sistem nujnih komunikacij, ki bi civiliste dejansko opozoril na prihajajoči dron, ima 600.000 evrov primanjkljaja. Na vzhodnem krilu se vzorec ponavlja: Estonija je za celična opozorila namenila 3,7 mio. evrov, Finska 44 mio. evrov za obrambo pred droni. Vojaška naročila se merijo v milijardah, zaščita civilistov pa ostaja podfinancirana za več velikostnih redov.

Česa Evropa še ni zgradila

Signali GPS, ki vodijo potniška letala in reševalna vozila, so isti signali, s katerimi je mogoče preusmerjati oborožene drone. Elektronsko bojišče nad Baltikom nima frontne črte.

Ukrajina zaradi nuje že uporablja navigacijo brez GPS: drone, ki teren prepoznavajo vizualno ali položaj določajo s triangulacijo iz zemeljskih postaj, zato je ponarejanje signalov zanje bistveno manj uporabno. Evropska civilna infrastruktura tega prehoda še ni začela. Obramba pred takimi napadi zahteva dvoje, česar za zdaj ni: dovolj gosto mrežo senzorjev, da zazna majhne in počasne objekte, ter poveljniške strukture, ki lahko ukrepajo, preden pristanejo.