Ruski napadi dražijo zavarovanje Odese

Ruske rakete so 20. julija zadele ladjo Golden Leo, ko je iz Odese prevažala koruzo. Umrlo je devet članov posadke in ukrajinski pomorski pilot (BBC). Ladja za razsuti tovor, ki je plula pod zastavo Gvineje Bissau, ni bila vojaški cilj. Plula je po pomorskem koridorju, ki ga je Ukrajina vzpostavila po propadu žitnega dogovora pod okriljem Združenih narodov.

Napad je bil najhujši v enomesečnem nizu ruskih udarov na trgovsko ladjarstvo. Ta pritisk dosega učinek, ki ga uradno razglašena blokada ni: zavarovalnice in posadke odvrača od ukrajinske izvozne poti.

Ukrajinske zmogljivosti za izvoz žita prek Črnega morja so se zmanjšale za približno tretjino (RBC Ukraine, MarketScreener Italy). Koridor se ni sesul. Toda poslovna logika, ki ga drži pri življenju, se lomi.

Pristanišče je lahko pravno odprto in poslovno mrtvo

Odločilni dejavnik je zavarovanje za vojno tveganje: premija, ki jo ladjar plača, če ladjo pošlje v območje spopadov. Pred zadnjim zaostrovanjem so se stopnje za črnomorsko vojno tveganje gibale okoli 0,2 do 0,3 odstotka vrednosti ladijskega trupa. Ena od panožnih ocen jih zdaj postavlja pri približno 3,5 odstotka (Brandenburg Marine). Pri takšni ceni se številne plovbe finančno ne izidejo več.

Sprememba ravnanja je že vidna. Lloyd's List je poročal, da se ladjarji umikajo iz ukrajinskih pristanišč (Lloyd's List). Nizozemsko tržno poročanje je potrdilo odpovedi in nova pogajanja o rezervacijah, nekatere zavarovalnice pa so začasno ustavile sklepanje novih polic za vojno tveganje (MarketScreener Netherlands). Rusija je odločanje o ukrajinski izvozni poti dejansko premaknila z mornaric in vlad na zavarovalnice, ladjarje in posadke.

Kdo prevzame strošek

Udarca Evropa ne občuti enakomerno. Grčija, največja trgovsko-pomorska država v EU, je izpostavljena neposredno. Ladjo Yasa Polaris v grški lasti so 7. julija zadeli blizu črnomorskega terminala Kaspijskega cevovodnega konzorcija (Maritime Executive). Grške ladjarske flote prevažajo velik del črnomorske trgovine. Njihova odločitev, ali bodo še pristajale v ukrajinskih pristaniščih, bo delno določila, ali bo koridor obstal.

Romunija ima najbolj očitni nadomestni poti: pristanišče Constanța in donavski rečni sistem. Če Odesa postane predraga, se tovor preusmeri prek romunske infrastrukture. Toda Romunija ne more prevzeti neomejenega prometa. Vodostaj Donave je pred kratkim padel na najnižjo raven v 22 letih, ladje pa so več dni ostale blokirane (Digi24). Romunija pridobi logistične prihodke, hkrati pa prevzame varnostne posledice in pritisk na infrastrukturo.

Poljska izpostavljenost je politična. Poljski viri opozarjajo na ponovitev leta 2022, ko se je ukrajinsko žito preusmerilo po kopnem na srednjeevropske trge in zrušilo lokalne cene (Onet). Učinek je dvosmeren: višje terminske cene pšenice lahko koristijo delu poljskih pridelovalcev žita, hkrati pa podražijo krmo za živinorejo (Agroprofil).

Česa Evropa ne nadzoruje

Veriga pristojnosti je kratka in za Evropo neprijetna. Turčija po Konvenciji iz Montreuxa, pogodbi iz leta 1936, ki ureja prehod skozi turški ožini, nadzoruje dostop vojnih ladij do Črnega morja. To omejuje obsežnejši vstop Natovih pomorskih sil (DW). EU za Odeso nima misije spremstva trgovskih ladij. Predlagane evropske strukture za pomorsko varnost v regiji se osredotočajo na nadzor in odstranjevanje min, ne na varovanje trgovskih poti (CEPA). Bruselj lahko zaostri izvajanje sankcij in inšpekcijske preglede v pristaniščih. Plovbe v Odeso pa ne more narediti varne.

Zato je pot odvisna od zasebnih odločitev: ladjarja, zavarovalnice, najemnika ladje, banke in posadke. Rusiji ni treba potopiti vsake ladje. Dovolj je, da dovolj akterjev potisne čez mejo njihovega sprejemljivega tveganja. Ko so se premije povečale za več kot desetkrat in mornarji umirajo na žitnih plovbah, koridor manj določa formalni dostop kot vprašanje, ali zasebni akterji Odeso še vedno ocenjujejo kot plovbo, ki se splača.